Ko ni stika…

Če pogledam svoje vsakdanje življenje, lahko jasno zaznavam pokazatelje napredka na osebnem nivoju. In za to sem res hvaležen. Vidim pa tudi, da bi lahko notranji mir, izpolnjenost in dobra volja bila prisotna v mojem srcu še bolj pogosto.

So obdobja, ko je vse v redu in ko notranje sonce sije zelo močno, ne glede na zunanje dejavnike in vplive. Ta obdobja so kar pogosta in trajajo in so mi izredno dragocena 🙂

Pridejo pa seveda tudi situacije in trenutki, ko notranjega miru enostavno ni v ospredju zavesti.

In vselej, prav vedno, je vzrok (iz mojega vidika) v meni in je samo eden: takrat nimam Stika.

Stika s Seboj, svojim notranjim bogastvom, svojimi čustvi in hrepenenji oz potenciali v Srcu ALI Stika z drugimi na nivoju Zavesti in Srca.

In za prekinitev Stika na tem nivoju praviloma botruje um s svojimi bataljoni ofenzivnih in defenzivnih vojsčakov pod vodstvom generala Intelekta ter admiralke Ana Lize.

Signali oz pokazatelji, po katerih večinoma kaj kmalu prepoznam oz zaznam prekinitev Stika, se kažejo na različne načine.

Vsekakor k prekinitvi Stika s Seboj ali Drugimi največkrat pripomore to, da stvari jemljem osebno. Nekdo nekaj reče, izrazi svoje mnenje, pokaže pač svojo realnost in jaz to vzamem kot projekcijo name, vrednotenje ali poskus spreminjanja. Hja no.

Medtem, ko se jaz izgubljam v močvirju umskih akrobacij, drugi zgolj izražajo svojo subjektivno realnost, to je vse. In ta realnost je povsem v redu. Trenutno, kljub projekcijam lastnega uma, ne najdem posameznika na mojem planetu, ki bi imel kar koli proti meni.

V bistvu sam definiram lastno zaznavo in kadar je ta definicija obarvana pretirano osebno, adijo zavedanje na nivoju Srca.

Nadalje, kar precej neuporabna (zame) je tudi analiza, diagnosticiranje, dajanje takih in drugačnih nalepk in oznak na druge. Pod to seveda sodi tudi še tako nedolžno in dobronamerno spreminjanje in “popravljanje” drugih.

Kadar koli se ujamem, da analiziram oz intelektualiziram (aha, Lari je sedaj v nekem svojem filmu; hja, saj to kar pravi xy je zgolj njegova/njena projekcija), diagnosticiram (yep, ta model ima pa res hudo karmo) in skušam dopovedati drugim nekaj o Sebi tako, da jih skušam spremeniti oz “popraviti” (ej, dej, pojdi že na terapijo) – vse to je samo jasen znak, da sem trenutno na nivoju uma in ne Srca.

In um, kljub (zame) zelo pomembni vlogi pri mojem osebnem in duhovnem zorenju, je v tem kontekstu zgolj distrakcija, motnja oz ovira IN istočasno pot v globine Zavesti, v Stik v Srcu.

Ko na mojem planetu Integral.life torej NI stika, se v moji notranji psihični dinamiki rodi nemir, frustracija in včasih tudi jeza.

Vzroki za ta čustvena stanja niso v umu, drugih ali v okolici, temveč v neizpolnjenih oz neizraženih notranjih potencialih v Srcu (mir, svoboda, resnica, stik – ti so mi najpomembnejši).

In kadar Stik je ozaveščen in aktualiziran, no, takrat mi je celi svet zelo blizu, drugi so/ste mi vsi zelo dragi in vreme na oblaku številka devet je ekstremno sončno.

🙂

Izrazite se: