Negativizem? Ne hvala

Negativizem? Ne hvalaV luči objave na temo sprejemanja in odprtosti na celovitost Življenja (blog tukaj >>) bi rad v tej objavi z vami podelil razmišljanje na temo negativizma.

Negativizem v tem kontekstu (zame) pomeni zavestna ali nezavedna izbira vlaganja življenjske energije v pomanjkanje, konflikte, negativnost v sebi, v čaščenje prepričanja, da je naša sreča odvisna od zunanjih dejavnikov, v iskanje napak pri drugih in celo, kot bomo videli spodaj, v omejevanje otrok.

O tej temi z lahkoto pišem, iskreno povedano. Imam namreč doktorat iz negativizma; iskanje napak pri drugih je bilo moje najljubše opravilo in življenje iz mentalitete pomanjkanja, no, to je bilo moje življenjsko vodilo. Rad sem projiciral svoje lastne notranje disharmonije na druge ljudi, z lahkoto sem videl vse velike in male napakice in hibe pri drugih ljudeh, rad sem stresal svojo jezo na druge in celo na mojo hčerkico.

Ampak to ni več moja pot. Tako mi ni več živeti. Le zakaj bi se fokusiral na negativnost, če pa je Življenje tako lepo, polno vsega?

Življenje je (zame)  lepo, uspešno, zdravo, polno smeha in sproščenosti. V celoti.

Vendar, kako to, da se tega ne zavedam neprestano?
Ob tem se mi postavljajo nekatera vprašanja, ki mi lahko pomagajo pri preseganju tendenc čaščenja negativizma:

– Ali sem zares srečen sam s seboj?
– Je to, kar počnem v službi zame res izpolnjujoče?
– Me moj partnerski odnos res izpolnjuje?
– Kaj si zares želim v življenju?

Ob ne ravno izpolnjujočih situacijah v mojem življenju (na področjih, ki jih pokrivajo zgornja vprašanja) se mi prav gotovo
porajajo določena čustva. Je to strah, jeza? Žalost morda?
Morda celo bes in sovraštvo?

In če grem naprej, se morda skušam čemu izogniti s takimi čustvi? Morda prevzemanju odgovornosti zase?
Soočanju z globljo realnostjo v mojem življenju? Zrenju resnici v obraz morda?

Kaj si ZARES želim v svojem srcu?
Po čem resnično hrepenim?
Kaj je tisto, kar bi mi res obogatilo moje življenje, iz srca?

Neizpolnjene potrebe, notranja hrepenenja so namreč edini razlog za negativna čustvena stanja.

Celo znanost nevrologije priča o tem, da se življenje dogaja med ušesi in da živimo zgolj na podlagi interpretacij taga, kar vidimo zunaj sebe. Niti mogoče ni, da bi kar koli zunaj nas samih direktno sprožilo naša čustva.

Življenje izvira iz Življenja v Srcu, ne pa zunaj.
Kje so služba, izobrazba, diplome, nazivi, uspehi v življenju, denar, ugled, družbeni status?
Nepomembni, vsaj iz globljega vidika.
Pomembni so notranji Potenciali, neizmerne Kvalitete, ki izvirajo globoko v mojem Srcu. In to Življenje je zame edini
pravi in trajni vir inspiracije, zadovoljstva ter sreče – povsem neodvisno od zunanjih dejavnikov.

Torej, namesto negativizma in omejevanja otrok recimo, se raje poglobim vase, sprejmem in občutim negativne občutke v popolnosti in pogledam in tudi najdem tisto, po čemer hrepenim; najdem tiste kvalitete, potrebe v sebi, ki mi trenutno v življenjski situaciji niso ravno v izobilju. Ne iščem torej izpolnitve zunaj in ne projiciram svoje težave na druge, temveč najdem potenciale za srečo in zadovoljstvo v svojem Srcu.

In moj odnos do negativnosti v moji notranji psiho-dinamični klimi? Ravno to je glavna poanta tega, kar želim podeliti z vami:
brezpogojno sprejemanje svojih lastnih “negativnosti”, pomanjkljivosti, hib in primanjkljajev.  Niti ene same misli v moji glavi ni,
ki ne bi nosila v sebi neomejenega potenciala in povezave do večne Božanskosti.

Ni torej poanta v temu, da bi odvračal pogled od negativizma in čaščenja mentalitete pomanjkanja, recimo. Ne. Poanta je v temu, da (če in ko) vsakič sproti izberem, da svojo življenjsko energijo vlagam v poglabljanje realnosti in ne v hranjenje “negativnih” elementov moje psihe.
Sprejemam svojo jezo, žalost, osamljenost, svoje zmedo, občasno čaščenje mentalnih bataljonov in njihovega vladarja intelekta.
Vse to mi je povsem v redu. Ego, tako ostro negiran in okrivljen za vse tegobe tega sveta v marsikateri duhovni filozofiji Vzhoda in Zahoda, prav ta moj ego – on je moj najboljši prijatelj. Tudi on je del moje celovitosti in, če invociram tudi transpersonalne termine, vse to, vključno z egoom, je del Duhovne dediščine vsakogar izmed nas, ne samo mene.

Plus in Minus, Ying in Yang, “pozitivno” ter “negativno” – vse to je samo vrh ledene gore Večnega Obstoja, ki je moja dokončna narava oz Jaz sam.

Na tem mestu bi z vami rad podelil citat iz knjige Compassionate presence:

“… I felt within me the pain that comes from using our jobs, our bank accounts or the nature of our relationships as a basis for deciding whether we are progressing on the path or are safe. Our attachment to time, to place and other things form the core of
our suffering.

I realize how cruel it is to think of ourselves as having recourse only to things which change and then disappear. Such a limited recourse, coupled with unlimited yearning, brings us to despair. We need to discover as spiritual seekers how our strength, our worthiness and our dignity come from inward connection to infinite Love and not from anything on this earth….”
(Stephen R. Schwartz)

Om Krim Kali Ma

Izrazite se: