Osebna pričevanja

Spodaj lahko preberete osebna pričevanja udeležencev in udeleženk NVC seminarjev in večerov, Intenzivov razsvetljenja, seans (psiho)terapij in individualnih konsultacij pod vodstvom Edmonda Cigale:

 

Podajanje vsebine kot to počne Edmond, mi je zelo všeč, ker je vzdušje sproščeno, lahko vprašam karkoli, tudi kar se mi zdi na prvi pogled nepomembno. Na vprašanja vedno odgovarja, kot da so si vsa enako pomembna in jih ne razvršča v kategorije kot pomembno, nepomembno, …in prav tako tudi tistega, ki sprašuje.
Zelo mi je bilo v pomoč, da mi je Edmond na začetku seminarja prisluhnil. Ker sem bila noseča čez rok in sem imela vsega dovolj, mi je veliko pomenilo, da mi je nekdo dal empatijo in razumel moje stanje. Prav zaradi tega sem lažje sledila seminarju in se tudi hitreje pomirila. – P.K.

***********

Srečanje mi je pomagalo obnoviti osnove NVCja ter priti v stik s sabo in s svojimi potrebami s pomočjo dancefloora in Edmonda v mojem konkretnem primeru.
Motilo me je to, da nisem vedela (mogoče, da sem tudi preslišala pri dajanju naodil) pri izvajanju vaje ali je potrebno na vsak način počakati na predajo svinčnika, ali lahko poslušalec tudi vmes prekine in preveri razumevanje.

S podajanjem vsebine sem bila zadovoljna, ker je Edmond vsakič na koncu preveril, če smog a razumeli oz. če ima še kdo kakšen komentar ali pa vprašanje. To mi daje občutek, dovoljenje, da lahko res na koncu, če mi ni kaj jasno, vprašam ali pa povem svoje videnje predavanega. In to karkoli, brez da bi bila jaz kot jaz ovrednotena, etiketirana. To vprašanje in preverjanje razumevanja mi daje tudi občutek, da je Edmondu mar, da vsebina v pravi obliki pride do nas.

Na seminarju sem se počutila zelo sproščeno in v stiku s sabo, posebej še po danceflooru. K moji izkušnji je pripomogel Edmond s preverjanjem razumevanja vsebine in z njegovo podporo ter izkušenostjo pri danceflooru. Hvala Edmond! – P.

***********

Vse znanje iz Edmondovih seminarjev se mi zdi zelo uporabno v vsakdanjem življenju, znanje iz seminarja o nenasilni komunikaciji pa bi v uporabnosti uvrstila v sam vrh. Seminar je zajemal po mojem mnenju vse potrebno, kar potrebuješ, da lahko začneš ta način komunikacije prenašati v vsakodnevno uporabo. Všeč mi je bilo, ker so bile vsebine poglobljene (čeprav sem že gledala videe Dr. Rosenberga in nekaj osnov poznala, je šlo na seminarju globje in sistematično, kar mi je odgovarjalo). Zelo dobro se mi je zdelo, da smo šli lahko vsak zase na svojem primeru skozi vse korake in tako sproti prenašali informacije v prakso. Prav tako mi je bilo všeč, da je Edmond uporabljal veliko primerov iz vsakdanjega živjlenja, saj tako podano snov lažje razumem in se mi bolj utisne v spomin. Skozi seminar sem vseskozi prepoznavala, kako se sama neizražam in kje vse delam napake pri svojih poskusih izražanja na NVC način. Po seminarju sem globje razumela faze v NVC izražanju in tako po mojem mnenju delala manj napak.

Najbolj blizu mi je bil del o samoempatiji, saj je bil točno to, kar potrebujem. Ker smo ga imeli na koncu, je po mojem mnenju malo zmanjkalo časa, da bi ta del dovolj dobro poglobili. Videla sem, da bi tukaj manjka in bi si želela, da bi v času seminarja izvedli kakšno vajo tudi iz tega.

Edmond je odgovoril na vsa moja vprašanja, najprej z razlago in potem s primerom, kar mi zelo odgovarja. Na vprašanja je odgovarjal sistematično in res smo imeli vsi priložnost, da dobimo svoje odgovore. Spominjam se, da sem najglobji odgovor dobila takrat, ko mi je odgovoril z vprašanjem in sem sama pobrskala za odgovori (vprašanje je bilo na temo potreb in sem sama našla globje potrebe). Način, ki meni daje možnost akcije mi odgovarja in Edmond je tega veliko uporabljal.

Na seminarju sem se počutila razumljena, sprejeta in enako pomembna od ostalih- lahko bi rekla, da sem bila sproščena, da. Da sem zavzela te občutke, je gotovo pripomoglo varno okolje katerega sem zaznavala ob tem, ko mi je Edmond na moja vprašanja pogosto dal najprej veliko empatije (v bistvu sem se počutila sprejeto in varno tudi, ko je empatijo dajal drugim). Zaznavala sem ga kot mirnega, umirjenega in tako sem se počutila tudi sama. Menim, da je ravno varnost tisto, kar mi je pomagalo, da sem se bolj odprla in bolj videla, kje in kaj počnem v svojem življenju. – A.G.

***********

Seminar oz. doprinos Edmonda na tem seminarju mi je pomagal pri poglabljanju znanja in ozaveščanju razumevanja kaj so potrebe in kaj strategije, kako vzpostaviti stik s seboj in delovati iz sebe, kaj se zgodi, če iščemo zadovoljitev potreb izven sebe. Spoznala sem, če se hočemo zares zavedati svojih potreb in biti v stiku s potrebami, je edina pot, da smo v stiku s svojim srcem, z življenjem v nas samih. Seminar oz. razlaga trenerja sta mi tudi pomagala razumeti, doživeti, spoznati kako lahko doživljamo kakšen dogodek, če smo v stiku sami s seboj, ali če nismo. Imela sem tudi priliko ozavestiti razliko, kadar nismo v stiku s tem življenjem v sebi in smo v stiku z našim umom, ker sam um je strategija, in dokler se ukvarjamo s strategijami, imamo probleme, v našem srcu pa ne čutimo miru. Sedaj vidim oz. poglobljeno sem spoznala, kako pomemben je stik s seboj, poglabljanje realnosti, prevzemanje odgovornosti za sebe, za svoja dejanja in se vsega tega tudi zavedati, čim večkrat, vedno večkrat, saj je pomembno, da govorimo iz sebe, o samem sebi, glede na stanje našega zavedanja.

Edmondov način podajanja je odprt, preprost, razumljiv, empatičen, natančen, na seminarju je prisotna sproščenost, za kar poskrbi tudi sam. Vedno vsem oziroma posamezniku prisluhne in odgovori na vprašanja. Kadar sem v dvomu glede razumevanja podane tematike, vedno prisluhne in mi pomaga pri razsvetljevanju mojih spoznanj, vprašanj, dvomov, pomaga mi stopiti na pot, da poglobim realnost z ozaveščanjem mojih potreb in strategij. Vso teorijo podkrepi še s primeri za lažje razumevanje.

Edmond predavanja podaja na sproščen način, na seminarju vlada sproščeno vzdušje, odprto, njegova razlaga je jasna in tudi ves čas nas s svojimi vprašanji spodbuja k razumevanju podane tematike. Sama imam občutek, da sem videna in slišana. Na tem seminarju sem dobila nove poglobljene uvide v svojem življenju in k temu je pripomogel tudi trener, saj mu vprašanja lahko postavljamo svobodno, odprto. Edmond sam ves čas skrbi, da nam je snov razumljiva, na vprašanja vedno dobimo odgovore, vedno nas vpraša, če smo dobili odgovor na svoja vprašanja. – O. P.

 

***********

Tema nenasilnega komuniciranja mi je vedno zanimiva, saj ne glede na to, kolikokrat sem jo že slišala, vedno najdem kaj novega oz. se mi sproži novo spoznanje. Pomembno se mi zdi tudi to, da imamo slušatelji možnost na seminarju vaditi nenasilno, empatično komuniciranje.
Trenutno sem osredotočena na prepoznavanje občutkov in potreb v sebi. Vaja “self-dance”, ki smo jo delali na seminarju, se mi zdi odličen pripomoček za to. Mislim, da bom z njeno pomočjo lažje prepoznala svoje občutke in potrebe v sebi v neki situaciji.

Vsebina je bila podana na zanimiv, dinamičen in življenski način. Všeč so mi bili konkretni primeri iz življenja, saj le tako lahko slušatelji povežemo na seminarju povedano z našimi vsakodnevnimi izkušnjami. Pri Edmondu cenim to, da si je za vsako vprašanje vzel čas in se potrudil, da je nanj odgovoril tako, da je slušatelj v resnici razumel odgovor. Všeč mi je bilo tudi, da je seminar potekal interaktivno – Edmond nam je s svojo odprtostjo in stikom z nami dopuščal sodelovanje, komentarje in vprašanja v zvezi s predavano tematiko, kar je naredilo predavanje bolj življenjsko.

Na seminarju sem se počjutila zelo sproščeno/udobno in v stiku, kar je Edmond po mojem mnenju “dosegel” s svojo odprtostjo, dostopnostjo in sodelovanjem z nami slušatelji ter željo in trudom, da slušatelji “odnesemo” s seminarja kar največ. – S.G.

***********

Spodaj  so navedeni opisi izkušenj ljudi, ki so na Intenzivu Razsvetljenja doživeli stanje enosti Samadhi oz. Satori.

 

“Našla sem višji smisel življenja. Ker sem doživela trenutek razsvetljenja, zdaj vem, da to ni samo nekaj, kar piše v knjigah. Ko doživiš Resnico, ne moreš več bežati, ker te vedno bolj privlači.
Na Intenzivu so mi všeč tudi pristni odnosi z ljudmi, ki jih prej sploh nisem poznala.
Intenziv mi je odprl vrata na duhovno pot.” – T. G., SLO

~~~~~~~~~~~~~

“…To je bil moj prvi intenziv in sem prišel brez (zavestnih) pričakovanj o njem. Že od večera prvega dne sem doživljal neko posebno stanje in sem čutil, da sem blizu neposrednemu doživetju sebe, a se mi je ves čas izmikalo. Okoli pete popoldne zadnji dan se mi je pri delu v diadah zgodil “preklop” in sem izkusil dokončno Resnico kdo sem jaz.
V samem načinu življenja sedaj se mi ni nič bistvenega spremenilo navzven, navznoter pa ogromno. Opazil sem, med drugim, da se skorajda nič več ne zapletam v čustvene drame, če pa že, zelo kratkotrajno. V življenju mi je postalo bistveno, kar me vodi k sebi in v boljše življenje
in prazno, kar me od sebe oddaljuje….” M.

~~~~~~~~~~~~~

Mir. Tišina. Zaprte oči. V sobi se prepletajo glasovi udeležencev Intenziva. V diadi poleg njega nekdo govori o odgovornosti. Rahlo se nasmehne, odpre oči, iz katerih dobesedno lije Božja prisotnost in popolnoma prepričljivo a preprosto reče: “JAZ sem odgovoren za vse.” – udeleženec Intenziva v Sloveniji

~~~~~~~~~~~~~

„Po licih tečejo debele solze. Iz sebe poskušam izdaviti nepopisne občutke brezmejne ljubezni, popolne izpolnjenosti in globoke sreče.
“Kaj je drugi?”, me vpraša partnerka.
Odgovorim ji:
“Ti, Bog in jaz smo (kvalitativno) Eno.”
– udeleženec Intenziva v Sloveniji

 

 ~~~~~~~~~~~~~~~~~~

“Doživetja na intenzivu so pri meni presegla vsa pričakovanja. Zato se ti res iskreno zahvaljujem za odlično vodenje intenziva in za pomoč pri doživetju res močne izkušnje absolutne Resnice. Vsa navodila, informacije, zgodbice itd., si posredoval ravno ob pravem času in meni so bila v veliko pomoč pri doživetju izkušnje. Tako da je moja ocena za vodenje čista desetka.

Urnik mi je bil čisto v redu, nekoliko odveč mi je bila vsak dan le zadnja diada – sam bi jo recimo zamenjal s predavanjem in pogovori na to temo. Vsebina predavanj, tehnika in delo v diadah mi je bilo ok, brez pripomb. Tudi hrana mi je bila dobra.

Izkušnje na intenzivu so mi dale res ogromno, najbolj navdušen pa sem nad tem, da sem Kreatorja ali Absolutnega med izkušnjo zaznal kot bitje in ne zgolj kot  dokončno Resnico. Pravzaprav sem med izkušnjo Absolut zaznal kot Eno z mano, drugimi in sploh z vsem kar Je. V preteklosti sem si namreč Absolutno predstavljal bolj neosebno, kot 100% inteligenco brez čustev ali kot vseobsegajočo energijo.

Sicer pa si bom odslej prizadeval svoje življenje živeti tako, kot je priporočeno v članku. Tako sem si ga zamislil že prej, še preden sem članek prebral. In sicer:

•    Zaživel bom svoje življenje bolj v skladu z absolutno Resnico, z zavedanjem, da delujem kot Njegova kreacija, skozi katero se Absolutni izraža,
•    Mislim, da ne bom več delal iz muhe slona ter bom posledično bolj notranje miren, srečen in zadovoljen,
•    Ne bom se zadovoljil s spominom na izkušnje na Intenzivu, temveč bom skušal to novo zavedanje absolutne Resnice še poglobiti,
•    Novo zavedanje bom skušal čimbolj integrirati v vsakdanje življenje in skušal izboljšati kvaliteto svojega življenja na vseh področjih,

Če povzamem – v prihodnje bom s pomočjo izkušenj doživetja absolutne Resnice in s predanostjo deloval tako, da bom živel življenje v vsej polnosti.

Še enkrat hvala in lep pozdrav, E.”

 

~~~~~~~~~~~~~

Za obisk Intenziva sem se odločila iz enega samega razloga- najti Sebe, spoznati, doživeti kaj Jaz zares sem in iz tega doumeti kaj sploh želim. To je bil moj »načrt«, saj sem bila v življenju v obdobju sprememb na katere sem se odzivala z neodločnostjo in zmedo (predvsem zaradi strahu pred spremembami), dobila pa sem neizmerno več.

Če sedaj pogledam nazaj se mi zdi, kot da bi si lačna želela dobiti krompir, dobila pa sem dragulje, katerih si sploh želeti ne bi znala. Tehnika je tako prodorna, da mi je že prvi večer naplavila v zavest največjo travmo tega življenja, naslednje jutro pa me je zadela »Resnica«.

Doživela sem Sebe kot Vse kar Je in se začela prepoznavati v vsaki travni bilki, v vsaki smreki, v vsakem izmed udeležencev in se obenem zavedati, da sem Jaz vse To. Ob tem sem čutila neizmerno radost, srečo, svobodo in izpolnjenost, katero sem z začetka lahko izražala le skozi solze. Biti Vse z Vsem je nekaj, kar se skoraj ne da opisati z besedami iz običanjega jezika. Po tej izkušnji sem spoznala, kako sama sebe oviram pri svojih ciljih in željah ob tem, ko te želje sploh imam kot nekaj izven mene. Vse je že v meni. Vse sem Jaz in Jaz sem Vse. V drugi izkušnji, sem doživela, da so vse to tudi vsi drugi in se zavedala neizmernega potenicala v vsakemu izmed nas. Kot bi se odprla na vseh in jih spustila v svoje srce ter se obenem zavedala, da je to srce eno in isto.
Skozi dni, ki so še ostali sem se preko tehnike poglabljala vase in odpirala na še globjo resnico o tem, kaj sem jaz. Vse okrog mene sem začela zaznavati kot iluzijo, kot neobstojno samo na sebi. Spominjam se, da se na sprehodu zaznavala, da sem na otočku, ki plava v gosti črnini. Vse okrog je prazna črnina, le v daljavi spet nov otoček nekoliko višje… V nadaljevanju sem spoznala, da je tudi to iluzija. Bolj kot sem je odpirala na to, kaj sem Jaz v dokončnem smislu, bolj se je pred mano vse rušilo, kot opeke ki zgolj padajo in padajo. Na koncu sem se začela rušiti na enak tudi sama, moja fizična prisotnost se je rušila in ta faza je bila najdaljša, saj je, zaradi strahu pred dejanskim izginotjem, pred fizično smrtjo, nisem hotela spustiti. Sama sem se rušila, obenem pa se je pred mano odpiralo obzorje svetlobe, ki se je dvigalo in dvigalo, a se ni zares odprlo. Bilo je pred mano, mene pa ni bilo tam. S tem sem se borila cel popoldan, pa nisem prišla »čez«. Brez pomoči Učitelja, verjento takrat tudi ne bi prišla, tako pa sem se po njegovem priporočilu naslednje jutro zgolj predala. Svetloba pred mano se je do konca dvignila in v njej sem bila tudi jaz, povsem brez oblike, a sem Bila. Doživela sem, da je Vse Nič! Da je v izorni obliki vse Nič in da je ta Nič poln vsega. In samo to Je, tudi Jaz sem samo To – Nič in Vse obenem. Ob tem doživetju sem se jokala in smejala obenem. Še vsaj 10 minut nisem zmogla izustiti nobene besede, preprosto je nisem mogla izgovoriti- namesto besed so takoj prišle solze ali smeh. Kot bi se mi sesul in sestavil vsakdanji svet obenem in v trenutku. Zatem so se mi vsakdanji problemi zdeli smešni in brezpredmetni, prav tako vse, kar vsakdanjega počnemo, da bi bili srečni- iščemo srečo, a te sploh ni, saj smo Mi ta Sreča.  Zavedala sem se neizmerne moči, katero imam, a je v bistvu sploh ne uporabljam. Spoznala sem, da do sedaj sploh nisem živela in da imam vse, kar želim, že v sebi. V vsakdanjem življenju sem zatem naredila precej sprememb in lagala bi, če bi rekla, da mi je to zavedanje ostalo v zavesti prisotno vseskozi, sem pa vedno prišla z njim v stik v najhujših trenutkih in se s pomočjo tega ponovno dvignila.

Nikoli več ni bilo povsem isto, tudi ko sem se utapljala v žalosti ali bolečini, sem prej ali slej prišla v stik s tem, da imam vse kar potrebujem v sebi in da sem sama vsa moč, ki jo potrebujem za dosego vsega, kar želim. In vsi mi imamo.” – A.G.

 ~~~~~~~~~~~~~~

 

“Bil je to moj tretji Intenziv razsvetljenja. Delal sem na kaonu “Kaj je drugi?” Po dnevu in pol odpiranja proti drugim (drugemu) in praznjenja zavesti s pomočjo komunikacije in razumevanja, sem jasno zaznaval napredek: moje misli so bile vse bolj jasne in kljub utrujenemu fizičnemu telesu me je kar vleklo naprej.
Intuitivno sem zaznaval Resnico in to mi je bilo v veliko pomoč.
Nato se je na meditativnem sprehodu zgodilo. Stal sem tam na travi in opazil neko žuželko, ki je oddajala zvoke. Odprl sem se še enkrat proti vsemu, kar jaz (kot ego) nisem in… obstal. Svet okoli mene se je “podrl” in postal popolnoma prozoren. Prevzel “me” je val kristalno jasnega védenja, da jaz, kot ločena entiteta sploh ne obstajam, da je lažni ego (ahankara) izmišljotina in sam po sebi popolnoma neobstojen.

Z vsem srcem sem dojemal kaj poje tista žuželka. Isto pesem sem doživljal v “svojem” srcu. Tej pesmi je ime Ljubezen. In ta Ljubezen je bila (iz tega stanja zavesti) nekaj tako samoumevnega in jasnega, da so me preplavile debele solze. Poznal sem vzrok teh solza: vsaka posamezna solza je hotela odtehtati zamujene trenutke, ki jih je nosilec te zavesti preživel v nevednosti, nezaveden vseprežemajoče Ljubezni, kar drugi, globoko v svojih bitjih zares so. Ramana Maharshi je govoril, da so solze edina tekočina, ki lahko izperejo določene nečistoče in srce edino mesto, v kateri se to lahko zgodi.
To sem v naslednjih nekaj urah izkušal tudi sam. Samo sedel sem tam in ves objokan poskušal izraziti neskončno Ljubezen, katero sem neprestano doživljal in zaznaval povsod. Kakorkoli sem poskušal artikulirati To, kar sem doživljal, mi to ni uspelo.
Solze so pa tekle in tekle. Po nekaj urah se je moje zavedanje Resnice stabiliziralo in nekako mi je uspelo izdaviti nekaj kratkih stavkov.
No, izražanje se je spet pokazalo kot zelo pomemben pripomoček
pri prizemljevanju Neposredne izkušnje Resnice oz. samadhija in čez nekaj ur sem poln žara jasno in glasno izražal, kar sem doživljal.

Spomnim se še enega dogodka iz tega Intenziva. Izkušnjo Enosti sem že dodobra prizemljil in Se jasno prezentiral. Tako sem zaprl oči in se potopil v Tišino, ki je vladala v Meni oz. bila Jaz. Ko sem odprl oči in se zagledal v spodnji del fizičnega telesa, noge, sem vedel, da je popolnoma vseeno,
kakšne noge imam: lahko bi to bile račje, zajčje ali levje – to je le periferija Resničnega Jaza,
ki je onstran teh materialnih prekrival in vedno in za vselej popolnoma enak – povsod. (To je neosebni aspekt Boga v Vedski književnosti poimenovan Brahman.)
Od takrat naprej so zame modrosti o Enosti vsega bivanja in življenja izgubile intelektualni naboj in postale spoznana Resničnost.” – Edmond C.

 

~~~~~~~~~~~~~~

…“Tretjega dne sem se v času sprehoda hotel umiti v potočku blizu koče, z dlanmi sem zajel vodo in jo približal obrazu, ko me je sredi kretnje celega pretresla RESNICA. Začel sem se smejati, najprej počasi, potem pa vse močneje in manj kontrolirano. Vsedel sem se na klop pred kočo in vprašanje “kdo sem jaz”, na katerem sem delal brez premora dva dni in pol, je izgubilo vsakršno pomembnost, smisel, logiko, postalo je nekakšen ogromen paradoks.
Sedaj se je vse odvijalo spontano, brez trohice prisiljenosti. Smejal sem se s celim svojim bitjem, razposajen kot otrok, ki ne pozna prave mere. Metalo me je v zrak, grabil sem se za trebuh in solze sreče so mi tekle po obrazu. Vzklikal sem: “jaz, jaz, jaz, jaz sem jaz…”
Kadarkoli sem pomislil na koan “kdo sem jaz”, se mi je zazdelo, da se bom razpočil kot balon. Ni mi bilo važno, kakšen sem, že sam moj obstoj je bil zadosten razlog za srečo… Bil sem ta isti, kateri že od vekomaj sem, vendar pa sem se sedaj v popolnosti zavedal, da sem jaz-jaz, da jaz sem, da jaz obstajam, da jaz gledam…
…teden dni po intenzivu opažam, da se je moj odnos do absolutne resnice v temelju spremenil. Prvič v življenju mi je jasno, da je dokončna resnica neopisljiva, neizgovorljiva, a vendar dosegljiva. Sedaj vem, da dokončna resnica ni koncept ter jo lahko spoznaš šele, ko odvržeš vsakršne koncepte in identifikacije.
Po razsvetljenju sem si na roko napisal misel, da je ne bi kasneje pozabil: “Absolutna resnica je vse, o čemer ne moremo reči ničesar.” Besede so se izbrisale z roke, vendar pa so mi ostale v srcu kot svetloba in kažipot…” – Sašo

 

~~~~~~~~~~~~~~

 

“Na intenziv razsvetljenja sem prišla z namero, da se popolnoma predam delu na sebi. Prvi dan je šlo bolj trdo, imela sem občutek, da se moram zelo, zelo truditi. Drugi dan sem še bolj zaorala, usmerila vso energijo v tehniko; delala sem, ko sem se sprehajala, ko sem šla spat, skratka, postala sem tehnika sama…
…In glej ga splenta, zgodilo se je, počilo je, se razletelo, eksplozija, vse se je zgodilo v hipu in tako intenzivno, da tega nikoli ne bom pozabila. Mislila sem, da so vsi prisotni slišali ta pok in krik, ki je potrjeval videno, ki je bil sam silni “jaz”. Zažarela sem v radosti in veselju. Smeh je zaobjel vse moje bitje, vse v meni je drgetalo in se smejalo v radosti bivanja. Zgodilo se je zlitje, spoj v eni točki, izkušnja, da je vse eno; ta izkušnja je presegla vse, kar sem si prej sploh lahko zamislila.
Tega notranjega doživetja mi nihče na tem svetu ne more dati niti odvzeti. To je in bo za večno moja izkušnja, ki sem jo dosegla skozi predajo tega, kar sem. Vse sem Jaz. In resnično, karkoli rečem, da sem Jaz, to nisem Jaz…” – Antoneta

 

~~~~~~~~~~~~~~

Okoli nje vlada mir in globoka svežina. Enostavno sedi tam in skozi reko solz se včasih malce nasmehne.
“Jaz sem večna in nesmrtna.”
Partner jo pisano gleda in vpraša:”Od kje pa si?”
“Iz enega utripa srca…”

 

~~~~~~~~~~~~~~

 

“Lažni ego je iluzija, sploh ne obstaja. In to, kar sem jaz, je Neskončno in Večno. Nobene razlike ni med mano in tabo. Tudi tvoj lažni ego ne obstaja, vse to je le iluzija. Jaz Sem.” B. R.

 

~~~~~~~~~~~~~~~~~~

 

Spodaj lahko preberete mnenja, izkušnje in osebna pričevanja strank, ki so obiskovale Transpersonal Cognitive Therapy. Stranke so zaključile cikluse 1 – 8 seans v razdobju enega do osmih tednov.

 

“PANIČNI NAPADI SO ZGODOVINA!
Za TCT sem izvedela prek dobre prijateljice. Njej tudi gre zahvala za to, da sem se odločila za obisk pri terapevtu.
Prvi stik po telefonu mi je dal poguma, očitno Edmond točno ve, komu lahko pomaga in komu ne. Postavil mi je več vprašanj, na katera sem odgovorila kar po pravici in iskreno: potrebovala sem pomoč glede paničnih napadov, pripravljena sem se bila soočati z vzroki zanje in pričakovala sem vsaj malce napredka.

Prvi osebni vtis zelo dober. Edmond je preprost, popolnoma sproščen (to mi je pomagalo, da sem se tudi sama sprostila), povsem vsakdanji in kar precej hitro govori. To me je malce motilo, pa je potem sam to opazil, zgleda, in je upočasnil tempo govora.

Prva seansa je potekala počasi, terapevta je zanimalo domala vse o meni, od financ do intime. Imela sem občutek, da ga res zanimajo podrobnosti mojega življenja, počutila sem se razumljeno. Res zna poslušati.

Potem sva šla na moje težave. Panični napadi. Informirala sem se glede te motnje (za katero se je izkazalo, da sploh ni motnja, hvala bogu) na interentu, nisem si pa znala pomagati.

S pomočjo terapevta sem se malce odprla, pogledala v tiste kritične trenutke izpred parih let in ozavestila grozo, strah, popolni strah pred smrtjo. Takrat sem se počutila samo, ne močno, ujeto in prazno. Ne ljubljeno, ranljivo in ranjeno.

Ne razumem postopka TCT metode, čeprav mi je Edmond vse počasi razložil, verjamem pa, da je marsikaj možno. Odprta sem bila na to, da mi ta metoda  lahko pomaga takoj.

Druga seansa je potekala podobno prvi, nisva pa se več toliko ukvarjala z ostalimi področji mojega življenja, fokusirala sva se na lociranje vzrokov za moje težave.

Skratka, sedaj je minilo par tednov po drugi seansi, panični napadi so zame popolna zgodovina. Sem umirjena, sproščena in končno, res končno, brez strahu med vožnjo avtomobila.

Kaj naj še dodam? Edmond je zelo dosleden, kar mi je pomagalo pri soočanju, spoštujem to. Ne potrebujem več terapije! 🙂 ” – Suzana, LJ

 

~ ~ ~ ~ ~

 

SAMOSTOJNOST

“Rada bi se vam zahvalila za pomoč. Minila sta dva tedna po najinem zadnjem sestanku in moram reči, da se počutim zelo v redu. Strahu več ni, panični napadi so izginili! Tudi mož je opazil, da sem bolj mirna in se vam tudi on zahvaljuje za pomoč.

Ravno ta vikend je bil na poslovnem potovanju in sem bila doma sama skoraj tri dni. Brez problemov, mirna. Posvetila sem se mojemu vrtku, na novo sem namreč odkrila ljubezen do rožic.” – Marija

 

 

~ ~ ~ ~ ~

 

 

ČISTA ZAVEST

Na terapijo TCT sem šel zaradi težav pri meditaciji. Nikakor se nisem prav zares mogel umiriti, venomer so me iz koncentracije motile misli, spomini. Hudih težav v življenju že dlje časa več nimam, moja preteklost pa je še vseeno kar težka.

Edmonda poznam že od prej, to mi je pomagalo pri preboju leda na prvi seansi. Med seanso sem opazil, da Edmond kar precej točno ve, kakšne težave imam; imel sem občutek, da ve, o čem govorim.

Imam veliko izkušenj z meditacijo TM in raja yogo, kot rečemo pa se nisem prav zares mogel umiriti pri meditaciji.

V prvi seansi sva pogledala, kaj mi jemlje koncentracijo, zakaj se ne morem umiriti, in kaj pravzaprav sploh želim doseči z meditacijo. Moral sem prav globoko pogledati vase, da sem lahko iskreno odgovoirl na vsa njegova vprašanja.

V glavnem, s pomočjo theta stanja sva očistila mojo preteklost, za kar sva potrebovala tri seanse. Po tretji seansi sem se počutil tako, kot še nikoli prej ne. Povsem brez problema sem se spustil v meditacijo, moja pozornost ni bila pod nobenim pritiskom.

Na mojo željo mi je v četrti seansi pokazal Integral PSY meditacijo, v bistvu gre za zelo dovršen pristop ozaveščanja čiste zavesti. Z Edmondovo pomočjo sem se tehnike naučil in sedaj jo uporabljam redno, kot dopolnilo ostalim tehnikam meditacije, ki ih redno uporabljam.

Rad bi povedal tudi to, da je čista zavest vedno na razpolago, pa naj temu rečemo transpersonalni Jaz, Bog, Kreator, enost ali kar koli drugega. Integral PSY mi je to dejstvo samo potrdil in omogočil hiter in neposreden stik, kjer koli že sem.
Hvala ti Edmond za tvoj čas in modrost.” – Kristjan, Koper.

 

~ ~ ~ ~ ~

 

“LEPA STAROST
Bila sem malce skeptična glede vsega tega. Odstranjevanje strahov, žalosti v trenutku, menjava stališč v glavi… Rekla sem si, pa pojdem probati, škodovati mi ne more!

 

Sem par let pred upokojitvijo, pred prvo seanso sem bila obupno žalostna, jokala sem se tako rekoč za vsako malenkost.
Med prvo seanso sem se počutila kot da lebdim v zraku, takoj po seansi me je kar močno bolela glava, morda zaradi dehidracije, ne vem.
Ampak, kar želim vsem povedati je to: po seansi se počutim super! Razbremenjeno, skoraj povsem druga, drugačna ženska! Ne jočem več, žalosti več ni, bolj sem samozavestna, odločna – torej to, kar sem si zadala za cilj v seansi!

Kmalu grem še na drugo seanso, čeprav ne vidim kakšne hude potrebe! Kot kaže me čaka res lepa starost!
Hvala vam, g. Cigale za pomoč. Vas bom priporočila vsem, ki jih poznam!.” Joži

 

~ ~ ~ ~ ~

 

 

“HITRI NAPREDEK
Ne bom se spuščala v podrobnosti, lahko pa samo rečem, da sem v dveh mesecih seans TCT-ja napredovala bolj, kot prej v desetih letih!
Soočanje, jasni cilji, odprtost na moji strani in profesionalnost terapevta je po mojem menju tisto, kar mi je res pomagalo pri hitrem napredku.” – Karmen Ž.

 

 

~ ~ ~ ~ ~

 

 

“OZDRAVLJENA DEPRESIJA

Depresivni občutki so me spremljali več kot 6 let. Pred štirimi leti sem obiskal psihiatra, kateri mi je predpisal antidepresive in postalil diagnozo depresivne osebe. Antidepresive sem jemal nekaj časa, mislim da mesec dni, brez zadovoljivega učinka. Negativni občutki so se res zmanjšali, vendar splošno počutje kljub temu ni bilo dosti boljše.

V zadnjih štirih letih sem v presledkih večkrat poskusil z jemanjem tablet, večinoma le delno uspešno. Vedno je bilo malce bolje, nikoli pa povsem OK. Nekaj mesecev nazaj so stvari postale zelo težke. Kljub tabletkam se nisem res mogel umiriti, slabo sem spal, bil sem povsem brez energije, brez volje do življenja. Naokoli sem hodil kok kat živi mrtvak.

Prek interneta sem izvedel za TCT terapijo in se prek telefona dogovoril za prvo seanso. Seansa ni potekala tako, kot sem pričakoval! Terapevt je ostajal neomajen pri usmerjanju moje pozornosti na vzroke za moje depresivne občutke, na uradno diagnozo se ni oziral. Zanimali so ga moji notranji občutki, moji pogledi nase, brskala sva za vzroki za moje težave.

Po prvi seansi se nisem počutil dosti bolje. Sem pa odšel z mešanim občutkom vere in upanja v ozdravitev. Tablete sem še vedno jemal.

V drugi seansi sva se spustila globoko v moje težave, našla kup orng negativnih in samodestruktivnih pogledom nase (sem manjvreden, nepomemben, moram trpeti itd…), in jih tudi odstranila. Po tej seansi sem se počutil res bolje, prvič v več kot šestih letih sem vsaj kolikor toliko spodobno spal.

Naslednje tri seanse so bile skoraj identične. V vsaki sva se soočala z mojimi kompromisi, travmami iz otroštva, nadomestmimi rešitvami za izzive življenja. Moja največja težava je bila v tem, da sem zaradi določenih razmer v družini, dajal samega sebe na stran. Svoje občutke, želje in hrepenenja sem vedno tlačil in v bistvu živel svoje življenje tako, kot je narekovala moja družina. Na nek način sploh nisem živel svojega življenja.

Po mesecu in pol obiskovanja TCT terapije (po šestih seansah) sedaj ne jemljem več tablet, ker vidim, da mi ne pomagajo zares in me od cilja oddaljujejo. Raje se potrudim in pomigam sam zase, na podlagi svoje moči. S pomočjo terapije TCT sem odstranil malo morje negativnih občutij, uničevalnih vzorcev obnašanja in napravil konec moji zmedeni poti življenja po želji drugih.

Bolje spim, veselim se jutrišnjega dne in ni me več strah, kaj bo rekla moja družina. Pravzaprav se požvižgam na to. Kar je v tem trenutku zame edino pomembno je to, kar si sam želim in kar sem pripravljen narediti zase.

Hvala tebi Edmond za trdno oporo v tistih prvih seansah in hvala TCT terapiji.

Ljudje, depresija NI bolezen. Je le kup kompromisov, zablojenih odločitev in negativnih čustev in vzorcev vedenja. In vse to se lahko spremeni. Če želite, seveda.” – klient želi ostati anonimen

 

 

~ ~ ~ ~ ~

 

 

“ODSTRANJEN STRAH PRED JAVNIM NASTOPANJEM

Univerzitetno izobražena, rada delam z otroki, moje delo profesorice mi je všeč. Me je pa že od vedno zelo mučil strah pred nastopanjem v javnosti. Na konferencah v šoli sem vedno z vsemi mukami in debelo kepo v grlu izdavljala tistih nekaj odstavkov. Prisotnost mojih kolegov mi je gnala strah v kosti (otroci ne, zanimivo).

Vedno sem se raje izogibala predavanj, kaj če bo med publiko nekdo, ki bo vedel o moji temi več kot jaz? Trema, mravljinci po rokah (po levi strani rok), kepa v trebuhu in v grlu, potenje, tresoči glas, zamegljena vizija. To so bili moji stalni spremljevalci ob nastopanju v javnosti.

Nad TCT me je navdušila oseba, ki to tehniko pozna. Pravzaprav, nisem niti vedela, da ta sploh tehnika obstaja, na terapijo sem šla  brez velikih pričakovanj. Vedela pa sem, da moram končno nekaj narediti, dovolj mi je bilo vsega trpljenja. Pa saj sem vendar zrela ženska!

V seansi me je Edmond usmerjal na to, da sem si predstavljala, da predavam pred velikim številom doktorjev znanosti in umetnosti, pedagogov itd… Na dan so seveda prišle hude negativnosti, strah, zmeda in še kaj hujšega, bolj intimnega (samodestruktivnost, pomanjkanje samospoštovanja itd…).

Ne vem točno kako, vendar sem se takoj po odstranitvi in zamenjavi teh negativnosti počutila bolje. Enostavno sem si lahko predstavljala moj nastop v živo, brez kakršnih koli težav! V sebi sem, za razliko od prej, čutila moč in trezno samospoštovanje.

Malce neverjetno je, vendar sem po samo eni seansi toliko napredovala, da sedaj lahko predavam brez problemov! Treme več ni, strah je šel, lepo mi je!

Hvala za TCT in tudi hvala Bogu za pomoč.” – klientka želi ostati anonimna

 

~ ~ ~ ~ ~

 

NAPREDEK JE MOŽEN

Fizično sem se počutila zelo utrujeno in nekako brez moči.
Bila sem zelo nesrečna, skoraj obupana in nesposobna rešiti težave, ki sem jih imela v partnerskem odnosu. Nenehno sem jokala, navedeno stanje se je vleklo ca.dve leti, izjemno poslabšalo pa se je v zadnjih petih mesecih – s partnerjem nisva več našla nobene svetle in skupne točke, nenehno se je oddaljeval od mene, nenehno sva se kregala, jaz pa se mu nisem več znala približati.  Družil se je z vsemi drugimi, samo z mano ne.
S partnerjem sem se zapletala v prepire, ki pa niso bili niti malo konstruktivni, nastajalo je še več obtoževanja in posledično še več zamer. Počutila sem se ponižano, poteptano. V dnevih pred dogovorjeno seanso se mi je zdelo, da bom znorela, da preprosto ne bom več vzdržala. Vedela sem, da že zaradi majhne hčerke moram preživeti in vzdržati. Da se preprosto moram rešiti in živeti za mojo majhno punčko.

Po dveh mesecih obiskovanja TCT seans sem v bistvu sem še vedno zaprepadena nad spremembami, ki so se pričele dogajati v mojem življenju že po treh seansah TCT in nato vedno bolj. Neverjetno, pravzaprav za 100% se je dvignila moja sposobnost postaviti se zase.

Ne da se povedati z besedami, kako močna je razlika med tem:
-da sem prej razumsko vedela, da nisem srečna  in se srečno tudi nisem počutila, toda tega nisem bila sposobna  izraziti in spremeniti, brez da bi si ustvarila še večjo nesrečo. Namreč v primeru, ko sem se morda kdaj nad kom razjezila – sem potem te besede obžalovala  in,
-da vem, da če nisem srečna, zmorem to izraziti  in ne ostajam v poziciji žrve – in ker to izrazim, se pri tem ne počutim kriva.

In še nekaj pomembnega sem opazila: v trenutkih, ko takole zdravo izhajam iz sebe, ne obtožujem drugega za svojo nesrečo, niti sebe, pa se vendarle v popolnosti izrazim. ” klientka želi ostati anonimna

 

~ ~ ~ ~ ~

 

NA PRAVI POTI

Za vse svoje težave in tegobe sem dobil pečat že v zgodnjem otroštvu in to takrat, ko sem najbolj potreboval ljubezen, mir in podporo obeh staršev. Tako je na eni strani oče s svojim pijančevanjem šel v eno skrajnost, na drugi pa mama spet v drugo, s svojimi nasveti o pretirani dobroti. Bil sem popolnoma razdvojen. Zaradi razdvojenosti v kateri sem živel, so se vsi moji problemi samo stopnjevali. Padal sem v hudo depresijo.

Iskal sem pomoč pri mnogih ljudeh, bioenergetikih, raznih terapevtih, ljudeh za katere še sam nisem vedel, s čim se ukvarjajo. Nekaj časa je bilo bolje, potem se je stanje vedno bolj poslabševalo. Sklenil sem, da bom poskusil sam rešiti svoje težave, saj so me vsi ti ljudje učili, da je vse v nas samih, da imamo možnost izbire ali dobro ali slabo. Prebral sem ogromno knjig, se učil iz njih iz razno-raznih ved in verstev, itd. Vendar ni šlo. Nekaj časa je bilo bolje, potem pa je šlo vse skupaj samo navzdol, do te mere, da sem se zatekel v alkohol. Drvel sem v prepad in bolj, ko sem drvel, bolj se je depresija večala. V poslovnem svetu sem bil na dnu, začeli so me zapuščati ljudje, najbolj pa me je bilo groza, ker sem zapustil samega sebe. Bližal se je konec in jaz sem to vedel.

Bogu hvala, da mi je ostalo še nekaj dobrih prijateljev in eden izmed teh mi je, ko sva se nekajkrat srečala priporočil psihoterapevta, ki se ukvarja s Theta healingom, ter se sam z mojim dovoljenjem pogovoril za prvo terapijo. Bilo me je zelo strah, izgubil sem že vso vero in upanje (pred srečanjem, kakšnih pet ali šest dni, sem opustil alkohol), tako je bilo vse še dosti huje (nespečnost).

Srečanje se je začelo mirno in v sproščujočem vzdušju. Najprej sem bil seznanjen s potekom terapije in kaj theta healing sploh je. Na začetku sem bil zelo napet in živčen, vendar sem že čez pol ure začutil, da se umirjam. Pritiski v glavi in telesu so začeli popuščati in res sem začutil, kako se mi vračajo moči. Po vsem telesu sem začutil nekakšno ščemenje, rahlo drhtenje, kot da bi iz mene odhajalo vse slabo, vsa napetost, vse bolečine moje duše, vame pa je prihajal mir, sproščenost in prijetna toplota. Ob pozornem poslušanju ter odgovarjanju na terapevtova vprašanja, sva počasi prišla do konca terapije, ki je trajala eno uro. Počutil sem se zelo dobro, to je opazila tudi partnerica, ki je bila ves čas prisotna. Vsi problemi in težave so me do tedaj bremenile, tiščale k tlom in bolj, ko sem razmišljal o njih, slabše je bilo. Že po prvi uri zdravljenja pa sem začel na stvari, na življenje razmišljati drugače. Veliko slabega, veliko strahu, jeze, negotovosti, bolečin je tako rekoč za vedno odšlo od mene, vendar še ni vse, saj se je v 48 letih mojega življenja nabralo precej nesnage. Že po prvi terapiji sem začel gledati in razmišljati o življenju pozitivnejše, predvsem pa o sebi. Začel sem se zavedati samega sebe, postal sem močnejši in mislim, da sem se začel imeti rad, spoštovati samega sebe in svoje odločitve, kar se je kasneje izkazalo za resnično. Počasi a vztrajno sem spet začel delati, opravljati svoj poklic, tako kot je treba. Na vse okrog sebe sem začel gledati drugače. Zato sva se s terapevtom dogovorila za naslednji sestanek.

V drugi seansi sva dobesedno prečesala skoraj vse moje življenje od otroštva naprej. Skupaj sva se poglobila v vsak problem in našla vzroke za težave. Potem je terapevt z mojim dovoljenjem in s pomočjo od zgoraj (oz. z Božjo pomočjo) odstranil te vzroke za težave in stvari spremenil v pozitivne. Tudi ta ura je minila mirno, v sproščujočem ozvočju in s tistim blagodejnim, toplim občutkom, da se v meni vse spreminja, in to na dobro. Se bolj kot prej se vedel, da grem gor, ven iz vsega hudega, da se zame začenja novo življenje.

Ko vam pišem te vrstice, je za menoj tudi tretja seansa. Lahko rečem, da sem postal drug človek, okrog hodim z dvignjeno glavo, ni me sram povedati resnice, pogledati ljudi v oči, se z njimi pogovarjati o vsem mogočem. Seveda so tu tudi problemi, vsakdanje težave, od katerih pa ne bežim več, soočam se z njimi, jih poskušam rešit na pozitiven, miren način, sam ali pa z osebo, ki se je težava dotika.

Da, počutim se super, res. V meni je spet tisto pravo življenje. Ko pomislim, samo v treh urah, v treh pičlih urah pravilnega gledanja in razmišljanja o svojem življenju in o vsem življenju, ki me obdaja, se lahko zgodi in se je »čudež« (vsaj zame). Kaj bi lahko storil šele v enem letu, ali pa v celem življenju?
Vem, da mi bo s pomočjo TCT to udi uspelo doživeti.” – P.R.

 

~ ~ ~ ~ ~

 

RAZSUTO ŽIVLJENJE

Na kratko povedano, mislim, da sem s obiskom seanse Theta Clearing Therapy ujel zadnji vlak. Moje življenje se je tisti teden pred seanso zakompliciralo, zapil sem se do onemoglosti, misli na samomor mi niso bile tuje. Tresel sem se, nisem mogel spati, ves čas mi je šlo na jok, glas se mi je spremenil, ponoči mi je v glavi odmeval zlobni glas, ki me je nagovarjal naj storim samomor. Kriza.

Po prvi seansi sem se počutil vsaj 59 ton lažjega, glava je bila neverjetno sveža, tisto noč sem prvič po nekaj tednih mirno spal. Med seanso je Edmond s pomočjo od zgoraj vlekel ven iz mene negativnosti, katere se še sam najprej nisem zavedal, da jih sploh imam. Občutki krivde, jaza, strah, samo-uničevalne misli, negativni vzorci itd…

Po drugi seansi sva odstranila še ostale občutke krivde, pritisk v glavi mi je popustil, še lažje sem zadihal. Na zmenek tretje seanse sem enostavno pozabil, tako dobro se mi je spremenilo moje zdravstveno stanje.

Po tretji seansi sva z Edmondom končno odstranila tiste globoke globoke ovire, ki so me očitno pogojevale že od 6. leta starosti naprej.

Ne vem, nisem terapevt, pojma nimam o psihologiji. Edmond pravi, da sva v teh treh seansah naredila več, kot bi s klasično psihoterapijo v letu dni. Ne vem in me ne zanima.

Vem le to, da mi je TCT v rokah Boga rešil življenje. Tako je moje mnenje.” R., Primorska

 

~ ~ ~ ~ ~

 

 

“TEŽAVE V ZAKONU

Na TCT seanso sem šla zaradi težav v partnerskem odnosu. Počutila sem se ujeto v situacijo zakonskega stana in nisem bila zadovoljna sama s sabo. Po dveh seansah je sedaj v meni mir in s partnerjem se lahko mirno pogovarjam. Do sebe imam pravilen odnos. Ne obremenjujem se s tem, kaj mislijo drugi. Med samo terapijo je veliko mojih skrbi šlo “gor” oz. ven iz mene, ker jih ne potrebujem in tako mi je prav fino.” – C.K., Ljubljana

 

~ ~ ~ ~ ~

 

 

“RAZREŠENE TEŽAVE V ODNOSU

Najprej naj povem, da sem malce skeptično pristopila k Theta terapiji. Zaupam pa v Boga (kar je pri Theta terapiji najpomembnejše, kot pravi Edmond) in to mi je pomagalo pred začetkom seanse.
Prva seansa je potekala hitro, na dan so prihajala čustva, tesnoba v prsih. Terapevt je to vse spremljal in mi bil v veliko oporo. Med seanso sem čutila ljubezen okoli sebe. Sčistila sva nekaj vzorcev v umu, vsa negativna čustva, ki so se nakopičila v preteklosti in tudi preverila prisotnost negativnih entitet v mojem življenju.
En teden po seansi sem se še vedno počutila sijajno.

So pa kmalu udarile na dan nove težave, tiste s katerimi se prej sploh nisem hotela soočati: prevzemanje odgovornosti zase, si dopustiti večjo srečo v življenju, si priznati da nisem prav zares izpolnjena v partnerskem odnosu in da moram sama naprej. Theta Healing mi je tudi pri tem zelo pomagal. Sedaj vem, kaj mi je storiti in kako naprej. Transpersoanal Clognitive Therapy toplo priporočam vsakomur, ki ima s seboj kakršne koli težave.” – S.

 

~~~~~~~~~~~~