Izziv prevzemanja odgovornosti

V tem blogu bi rad z vami podelil razmišljanje o meni zanimivem elementu hoje v smeri vse večje izpolnjenosti: prevzemanju odgovornosti.

Zavedam se, da je ta tema lahko malce delikatna, zato bi rad že na začetku izrazil, da so besede spodaj zgolj moja trenutna in subjektivna realnost.
Dojemanje pojma prevzemanja odgovornosti je seveda povsem individualno in prav iz tega naslova vsebina tega bloga nikakor ni avtoritativna ali definitivna na kakršen koli način.
🙂

Vabene:

Zakaj ljudje včasih posegamo po metodah, ki naj bi napovedovale prihodnost? Kako to, da se včasih nekateri zanašamo na astrologijo, tarot karte, i-ching, jyotish, human design in ostale analitične metode (ki, po mojem omejenem razumevanju, ljudi s svojimi opisi v bistvu določajo, omejujejo)?

Zakaj bi v bistvu kdor koli med nami prostovoljno daroval svojo dragoceno življenjsko energijo oz energijo zavedanja komur koli in čemur koli drugemu kakor Srcu?

O čem se sprašujem?

🙂

Sprašujem se oz govorim o upoštevanju in polaganju pozornosti na svojo lastno Življenje v srcu IN o upoštevanju in polaganju pozornosti na zunanje dejavnike.

Govorim v bistvu o izbiri. O svobodi izbire. O lastnosti Zavesti, ki je svobodna in se lahko zaveda in lahko izbira.

Moja poanta je, da je verjetno lažje čakati na ugodne astrološke vplive, četudi pol leta, in se šele potem morda res odpreti in angažirati glede pridobitve zaposlitve, recimo.

Verjetno je lažje prelagati odgovornost na (materialne) lastnosti osebnosti ali pa na karmo, recimo, kot pa dejansko slišati in upoštevati svoje svobodno Srce in prevzeti odgovornost in narediti spremembo.

Lažje je čakati in se identificirati s takimi in drugačnimi opisi lastnosti osebnosti in telesa in tudi živeti na podlagi teh opisov kot pa objeti in zaživeti svoje Življenje ne glede na vplive iz okolja ali planetov in predvsem ne glede na svoje bližnje.

Zavedam se, da je res težje dejansko prevzeti odgovornost in zaživeti res v skladu z ritmom glasbe v Srcu, ker bi to pomenilo verjetno prevelik zalogaj. Ampak Srce točno ve, koliko je ura, povsem natančno ve, kaj je Zanj prav in kaj ne.

Kot pravi moj duhovni Učitelj:
“You are only playing out your dramas, nothing more.”

Naj to objavo povzamem s citatom Marianne Williamson, “Our Deepest Fear” (iz knjige “A Return To Love: Reflections on the Principles of A Course in Miracles”):

Our deepest fear is not that we are inadequate. Our deepest fear is that we are powerful beyond measure. It is our light, not our darkness that most frightens us.

We ask ourselves, Who am I to be brilliant, gorgeous, talented, fabulous? Actually, who are you not to be? You are a child of God. Your playing small does not serve the world. There is nothing enlightened about shrinking so that other people won’t feel insecure around you. We are all meant to shine, as children do.

We were born to make manifest the glory of God that is within us. It’s not just in some of us; it’s in everyone. And as we let our own light shine, we unconsciously give other people permission to do the same. As we are liberated from our own fear, our presence automatically liberates others

Sam se sicer nekako ne najdem v zgornjem citatu. In to me v bistvu malce (sladke) žalosti, če sem iskren.
You know why? Ker se mnogokrat z zavedanjem svoje Svobode počutim tako samega.

🙂

Največje bogastvo

Koliko je vredno življenje moje Larike?
Kakšno zavedanje o sebi, drugih in o svetu si želim, da moja deklica nese s seboj v življenje?
Na podlagi česa bi jaz rad, da se moja hčerkica odloča?

Taka in podobna vprašanja mi velikokrat pomagajo pri de-identifikaciji od mojih lastnih prepričanj in projekcij o tem, kaj je dobro za moj zakladek in da sestopim s prestola samo-pomembnosti in sprejmem dejstvo, da je njena realnost povsem enakovredna moji.
Njena čustva, njene potrebe in njeno izražanje je povsem enakovredno moji realnosti.

Spominjam se zame prav travmatične situacije iz vrtca v Sežani približno leto dni nazaj. Larika je najprej Mojci (mamici) in potem tudi meni pričela izražati nejevoljo, žalost in skrb glede igranja v vrtcu. Izkazalo se je, da uporablja ena izmed starejših vzgojiteljic vsak dan ob prihodu v vrtec komunikacijo pogojevanja tako, da ji reče: “Če ne boš lepo pozdravila, se ne boš smela igrati!”.

Ko sem izvedel za to situacijo, se mi je v glavi najprej zavrtelo, nato sem malce pogledal okoli sebe, da se prepričam, ali morda ne živimo v srednjem veku tam nekje v Afganistanu oz če smo morda v viktorijanski Avstriji, kjer je bilo vse poštrikano in zapeto od vratu do tal.
No, izkazalo se je, da živimo v tretjem tisočletju, v centru Europe v mali državici, ki očitno podpira trde in zaostale (retarded, po angleško) pristope k vzgoji otrok. Skozi um so mi švigale misli: “Pa kaj ta vzgojiteljica sploh ve, kaj počne otroku s tem pogojevanjem?! Ji ne nese pamet dlje od razdalje, na kateri ima antidepresive?!” ipd… Šakali (oz kritične misli navzven) so bili tiste trenutke res glasni.

Ko sem se malce umiril in si namenil dokajšen del samo-empatije, sem uvidel, da imam ob tem, ko slišim informacije o tej situaciji, mešane občutke.
Tu je bila seveda jeza, bes celo, žalost in tudi občutki nemoči. Prav zagotovo so se mi ti občutki pojavili zato, ker mi je res pomembno spoštovanje, svoboda ter suverenost, tako moja kot tudi suverenost moje deklice.

Istočasno pa sem imel v srcu občutke radosti, veselja in tudi ponosa. Očitno mi je namreč postalo, da z Mojco ubirava res učinkovito vzgojno pot, če se Larika čuti dovolj varna in sprejeta, da se je nama obema izrazila o situaciji v vrtcu.

V glavnem, na govorilni uri v vrtcu sem seveda umirjeno in povsem nenasilno izpostavil dejstvo, da Larika živi in raste doma v okolju, kjer ni ne duha ne sluha o pogojevanju, grožnjah s kaznijo itd… in da ji oba z Mojco nudiva veliko empatije, prostora ter podpore, da se sama odloča in izraža. Starejša vzgojiteljica, torej ta, ki je uporabljala komunikacijo pogojevanja v odnosu do Larike,  niti pod razno ni razumela tega (če  sklepam po njenih odgovorih in komentarjih).

Gospo vzgojiteljico sem vprašal, kaj bi ona raje, da jo Larika pozdravlja zaradi strahu pred kaznijo ali zato, ker jo spoštuje in ker se sama odloči za pozdravljanje. Tudi tu ni prišlo do razumevanja, sodeč po njenemu odzivu: zanjo je strokovni kurikulum oz njihov strokovni program pomembnejši od življenja v Lariki. Pozdravljati je pač treba in pika. Če ne, pa sledi kazen.
OK.

No, kaj bi rad izrazil v tem Blogu?

Dediščina, katero nudim moji Lariki je zavedanje, da je svobodno bitje, živo, edinstveno in v skladu s tem v odnosu z njo tudi delujem. Osebno niti v sanjah nočem, da Larika počne stvari v svojem življenju zaradi prisile, iz strahu pred kaznijo ali zato, ker so ji drugi rekli, da mora oz da ne sme.

Pomembno mi je, da stvari počne iz notranjega nagiba in ne zaradi strahu, prisile ali zaradi manipulacije. To v praksi pomeni, da mi je zelo pomembno, da Larika počne stvari zato, ker se njej zdijo smiselne in pomembne, na pa zato, ker se pokori meni ali komu drugemu.

Res si želim, da moja deklica nese v svet zavedanje o sebi kot o unikatnemu bitju, ki ima vselej izbiro. Izbiro glede miselnosti, čustvovanja ter tudi delovanja. Le zakaj bi želel, da se Larika nauči živeti po nekih rigidnih pravilih, ki ne podpirajo življenja v njenem malem srčku?

Zelo mi je pomembno, da se moj otrok odloča vedno na podlagi svoje lastne presoje, lastne izbire, ne pa na podlagi ustrahovanja ali prisile s strani odraslih oz avtoritet.

Rad bi, da Larika (ko bo starejša) zna prepoznati potrebe pri drugih ljudeh in da jih zna ločiti od njihovih občutkov. Odgovornost za občutke je na strani vsakega posameznika, in želim si, da se Larika nauči prevzemati odgovornost za svoje občutke, misli in dejanja. To pa je izvedljivo, po mojem mnenju le, če ji je na voljo veliko ljubezni, podpore ter empatije.

V ozadju teh mojih želja so vsekakor potrebe po svobodi, spoštovanju ter učinkovitosti ter tudi po ljubezni. Vedno mi sicer ne uspe, vsekakor pa večino časa delujem v odnosu do moje Larike v skladu s temi notranjimi potenciali.
Zavedam pa se, da se lahko ravno ob njej še veliko naučim.

🙂

 

Samo-aktualizacija & avtentičnost

Na tem Blogu lahko velikokrat zasledite, da pišem o avtentičnosti kot o nivoju zavesti, načinu bivanja in delovanja. No, iz mojega vidika je avtentičnost sicer na tem svetu zelo zelo redko, vsekakor pa zgolj eno izmed stanj zavesti na poti razvoja psihološko-transpersonalne (duhovne) identitete.

Keneth Wilber je seveda glavni zagovornik t.i. AQAL (all quadrants – all levels/stages) oz preglednice vseh obstoječih stanj zavesti in glede na Wilberjevo mapo je avtentičnost pač nivo zavedanja, ki ima prav specifične lastnosti.

Morda se bom v prihodnjih Blogih izrazil tudi o meni bližjih in bolj dragocenih nivojih zavesti daleč onstran avtentičnosti, ki je sicer po mojih izkušnjah res pogoj za trajni dostop do teh transpersonalnih nivojev (Subtilni, Kavzalni in Nedualni nivo), v tem Blogu pa bom nanizal glavne lastnosti oseb, ki so samo-aktualizirane in seveda s tem tudi avtentične.

Preden nadaljujem, bi rad tudi izrazil blage zadržke do načina pisanja kot je uporabljeno spodaj oz do etiketiranja sebe in drugih ljudi.

Moj namen ni diagnosticiranje ali lepljenje takih in drugačnih definicij na kogar koli. Po drugi strani pa je res, da je meni osebno ravno Wilberjeva mapa (s podobnimi opisi, kot jih boste brali spodaj) res ogromno pripomogla k jasnosti in razumevanju samega sebe, svojih strank in tudi drugih ljudi v mojem življenju.

Torej, lastnosti avtentičnih oz samo-aktualiziranih oseb, so (po Maslowu, Rowanu in moji malenkosti, viri spodaj):

  1. Zaznava realnosti
    Nenavadna sposobnost prepoznavanja plitkega, neiskrenega in neresničnega v osebnostih in v umetnosti.
  2. Sprejemljivost
    Relativna odsotnost občutkov močne krivde, težkega sramu ali omejujoče tesnobe. Odsotnost obrambe oz branjenja v odnosih. Odprtost.
  3. Spontanost
    Preprostost in naturalnost, odsotnost izumetničenosti ali napora za doseganje nekega učinka. Višje zavedanje svojih lastnih želja in subjektivnosti reakcij na splošno.
  4. Fokus na cilje
    Ni fokusa na ego (nase). Praviloma ima taka oseba neko nalogo v življenju, nek cilj oz nek problem, ki ga rešuje oz sledi z večino svoje energije.
  5. Samota
    Take osebe so rade same, rade imajo samoto in zasebnost v precej večji meri od povprečja. Samo-aktualizirane osebe ne potrebujejo drugih v splošnem pomenu besede.
  6. Avtonomnost
    Take osebe lahko ohranjajo relativno mirnost in jasnost zavedanja tudi v situacijah, ki bi ostale ljudi napeljale k samomoru; take osebe so samozadostne.
  7. Svežina
    Imajo zmožnost izražanja navdušenja nad osnovnimi dobrinami življenja znova in znova, sveže in iskreno, s spoštovanjem, užitkom, čudenjem in celo ekstazo.
  8. T.i. peak experiences
    Spontane mistične izkušnje so pogoste in normalne. Tisti, ki imajo take izkušnje, se lahko imenujejo »peakers« v kontrastu z »non-peakers«.
  9. Humanost
    Imajo globok občutek simpatije, naklonjenosti in identifikacije z drugimi. Zaznavajo sorodnost in povezanost z drugimi, kot da bi bili vsi ena družina.
  10. Ponižnost in spoštljivost
    Imajo demokratično strukturo osebnosti v najglobljem pomenu besede. Sposobni in pripravljeni so se naučiti kaj novega od vsakega, ki jih lahko nauči kaj novega.
  11. Medsebojni odnosi
    Imajo lahko globoke in temeljite odnose z drugimi. Take osebe so v odnosu z nekom, ki je tudi sam blizu samo-aktualizacije.
  12. Etičnost
    So močno etične, imajo trdne moralne standarde, delujejo pravilno in ne napačno. Ni treba posebej poudariti, da je njihovo dojemanje pravilnega in napačnega in dobrega in zlega velikokrat nekonvencionalno.
  13. Delovanje in cilji
    Velikokrat obravnavajo  delovanja, ki so drugim zgolj poti do ciljev, kot že same cilje. Radi imajo že samo delovanje, same aktivnosti.
  14. Humor
    Smejijo se smešnim stvarem, vendar v njihovem smehu ni napadalnosti ali uporništva. Ne šalijo se na račun drugih, s svojimi šalami ne prizadenejo drugih.
  15. Kreativnost
    So kreativni na svoj posebni način;, njihova kreativnost oplemeniti vse, s čemur se ukvarjajo. Celo vidijo oz zaznavajo kreativno.
  16. Odpornost na kulturno pogojenost
    Vzdržujejo določeno nenavezanost do kulture v kateri bivajo.
  17. Nepopolnosti
    Znajo biti neusmiljeni; lahko so odsotni, hladni in šokirajo s svojo neprijaznostjo. Lahko so preveč vpleteni z bolnimi osebami, lahko imajo notranje konflikte in velikokrat so trmasti in gredo drugim na živce. Samo-aktualizirani ljudje niso popolni.
  18. Vrednote
    Najgloblje vrednote samo-aktualizirane osebe so povsem unikatne. To drži že po definiciji, saj je samo-aktualizacija pač aktualizacija sebe (jaza, sebstva), in niti dva jaza nista enaka.
  19. Harmonija nasprotij
    Večna nasprotja med glavo in srcem, mislijo in voljo pri zdravih ljudeh enostavno izginejo.  Take osebe postanejo harmonične v sebi, in ne polne nasprotij (sinergične in ne antagonistične). Njihove želje so v odličnem sozvočju z razumom. Bodi zdrav in potem zaupaj svojim impulzom.

 

Prvih devetnajst lastnosti je povzetih po Maslowu (Maslow 1987, Motivation and Personality, 3rd edition, New York: Harper and Row); naslednih enajst po Dr Rowanu, mojemu dragemu dragemu dragemu ex-profesorju iz Rushmorja ((2001, Ordinary Ecstasy – The Dialectics of Humanistic Psychology, 3rd edition, Routledge).

 

  1. Avtentičnost
    Kombinacija samo-spoštovanja in aktivnosti iz sebe. “Živi svoje besede.” Ni prepada med namerami in akcijami. Lahko vstopi v odnose z drugimi direktno in unikatno. Živi iz sebe, iz centra, ne iz neke vloge. »Jaz in ti« in ne »Jaz in ono«.
  2. Integracija
    Ni razkroja med razmišljanjem in občutenjem, umom in telesom, levim in desnim delom možganov, moškosti in ženskosti, persone in sence, dejavnih potencialov in globokih potencialov, zavednega in nezavednega itd… Če se pojavijo novi konflikti, ne obstaja odpor do njih in z lahkoto se presežejo.
  3. Odsotnost obrambe
    So bolj nagnjeni k iskanju resnice v tem, kar drugi pravijo in se ne branijo tega in ne poskušajo dokazati napačnost tega. Lahko zagovarjajo svoj prav (če je ta drugačen) ampak še vedno v duhu tolerance in ne v smislu prav/narobe.
  4. Odprta logika
    Niso omejeni s pravili formalne logige. Zanima jih alternativna logika, recimo t.i. »fuzzy logic«, dialektična logika ali več-plastna logika. »Nikoli si ne dopusti, da te omeji izključujoča logija »ali to – ali tisto«.«
  5. Paradoksalna teorija spremembe
    Beisser (1972) je v šoli Geštalta razvil več idej, ki sovpadajo s teorijo Geštalta. Te ideje so prisotne tudi v fokusiranju, eksperimentalni psihoterapiji, psihodrami, eksistenčni terapiji itd… Sprememba se zgodi takrat, ko ostaneš s tem kar je oz kar si, in ne poskušaš iti nekam kar ni oz v nekaj kar nisi. To je precej različen pristop od vsakdanje ideje samo-obvladovanja.
  6. Resnični jaz
    Shema (Rowan 1998, p.74, The Reality Game – A Guide to Humanistic Counseling and Psychotherapy 2nd edition) prikazuje idejo, da obstaja center in obrobje osebnosti, in da je center resničen in obrobje neresnično. Tak pogled je popularne na nivoju Centuarja. Resnični jaz je temeljni del dojemanja Centuarja, kajti brez le-tega se celotno dojemanje Centuarja enostavno podre.
    To je v snov zavit jaz. In ta jaz je dokončen, čisti Jaz, ki je ločen od vseh ostalih. To je samo bistvo. Kot tak se zelo razlikuje od Mentalenga Ega, ker enostavno ne potrebuje podpore, pozornosti, napihovanja in potrjevanja, ki ga le-ta nujno potrebuje. Je nase centriran giroskop, ki ga napaja lastna energija in moč.
  7. »Kreiram si svoj svet«
    Eno velikih odkritij nivoja Centuarja je to, da je smiselno prevzeti odgovornost do neke točke in reči, da smo odgovorni za vse. Osebi kot sta Will Schults in Alvin Mahrer sta šla v velike detajle glede tega. Obstaja splošno nerazumevanje te ideje, ampak tukaj se ne bomo podali v to (Poglejte si Rowan 1998, str 110-112).
  8. Nameravanost
    Na nivoju Centuarja se ti ljudje povsem investirajo v to, kar počno (ker seveda prevzemajo odgovornost). To omogoča resnično posvečenost in predanost. Nameravanost in posvečenost/predanost sta si zelo blizu.
  9. Intimnost
    Resnična in prava intimnost je mogoča šele na nivoju Centuarja, enostavno zato, ker se vse vloge presežejo šele na tem nivoju. Igranje neke vloge in biti resnično intimen pač ne gre skupaj.
  10. Prisotnost
    Biti resnično prisoten z drugo osebo je redka veščina in sposobnost. Ronnie Laing je bil zmožen tega, Carl Rogers tudi. In to ni mogoče izvesti z igranjem vlog. Odigrati prisotnost pomeni ne biti prisoten.
  11. Odprtost
    Odprtost je ključni element na nivoju Centuarja, zagovarja Mittelman (1991), čeprav obstajajo tudi protiargumenti. Prav gotovo pa je pomembna pri humanističnemu pojmovanju.

    Vsemu temu skorajda ni več kaj dodati, vseeno pa je iz mojega vidika samo-aktualizirana oseba osvojila tudi naslednja področja in ima tudi te lastnosti:

  12. Senca je očiščena
    Senca (shadow), kot je Jung pomenoval tisti temni, neozaveščeni in s tramvami napolnjen del naše psihe, je za samo-aktualizirano osebo zgodovina. Soočila se je z vsem, kar je bilo v njej in jo je oviralo na poti popolne samo-aktualizacije in indivualizacije.
  13. Ukvarjanje s seboj
    Samo-aktualizirano in avtentično osebo ne zanimajo drugi oz se z njimi ne ukvarja. Jasno lahko zaznava, da je njena percepcija povsem subjektivna in torej niti pod razno nima direktne vzročno-posledične povezave z drugimi. Avtentična oseba je neprestano v stiku s svojimi notranjimi hrepenenji oz potenciali in jih tudi živi, izraža oz aktualizira. V konfliktih ne izgublja energije in časa s travmiranjem in dramatiziranjem glede lastnosti in početja drugih ljudi.
  14. Osebna struktura
    Pravila igre družbe, raznih inštitucij in sistemov jo ne zanimajo več, saj je vendar individualizirana. Torej, ne potrebuje več pravil igre, da bi lahko delovala v tem svetu (kot to potrebuje recimo oseba, ki je na Mentalnem egu, to je en nivo pred avtentičnostjo, po Wilberju). Taka oseba se ravna po svojih pravilih, po svoji strukturi, ki si jo je sama ustvarila skozi trdo delo na sebi.
    Še vedno ji struktura veliko pomeni, igra po pravilih igre, katere si je sama postavila.
  15. Energičnost in unikatnost
    Take osebe so, ravno zaradi zmag, ki so jih dosegle z lastnim trudom, lahko polne elana, energije in z lahkoto opravljajo svoja dnevna opravila v službi ali družini. Take osebe sproščeno in povsem spontano sijejo iz sebe nekaj posebnega, nekaj kar je samo njihovo: svojo unikatnost.
    V tej celotni Božji kreaciji (če verjamete vanj) je vsaka avtentična oseba unikatna, posebna in edinstvena. In to je nekaj lepega.
  16. Izpolnjenost
    Samo-aktualizirane osebe so dejansko in preverljivo izpolnjene na vseh njim pomembnih področjih bivanja. Glede na to, da jim polno prevzemanje odgovornosti za svoje življenje ne predstavlja problem, so si ustvarili svoje življenje tako, da jim odgovarja. Imajo službo, kot so si želeli, partnerja/ko po svoji meri, prosti čas preživijo kot sami želijo, finance, spolnost, starševstvo, prijateljstva itd… vse to jih izpolnjuje, saj so se znebili sence in živijo iz sebe. Zakaj bi sploh kdo želel živeti drugače.
  17. Fleksibilnost in toleranca
    Osebam na tem nivoju bivanja ni težko živeti v paradoksalnem svetu, kjer se vloge policajev in tatov izmenjujejo v realnem času. Togost, zakrčenost in enosmerno razmišljanje je takim osebam tuje. Njihov lastni avtentični jaz (ki je seveda direktno povezan z Dušo oz Subtilnim jazom oz je njen odsev) jim omogoča toleranten in uravnovešen pogled na dualnost tega sveta.
  18. Hrepenenje
    Po mojem mnenju tiste res resnično avtentične in samo-aktualizirane osebe slej kot prej začno hrepeneti po še več. In sicer ne v smislu dodatnih osebnih zmag na bojišču vsakdanjega življenja (tle so seveda že zmagale), ampak na področju poglabljanja v ezoteriko, duhovnost in višja stanja zavesti.

 

To bi bilo to. Mene sedaj sicer močno srbijo prsti, da bi natipkal še nekaj strani o nivojih, ki so (zame) še stokrat bolj izpolnjujoči od avtentičnosti in samo-aktualizacije. To so čisti transpersonalni (nad-osebni, duhovni) nivoji zavesti, Subtilni, Kavzalni in Nedualni.
Ampak o tem drugič. 🙂

Vprašanje pa je za vas, dragi bralci/bralke:

Koliko ljudi poznate, za katere bi lahko rekli, da so res avtentični in samo-aktualizirani?

Ste vi med njimi? Če niste, zakaj ne?

🙂