Mandala Integralne Zavesti

Integral awareness mandala2Integralni oz celostni pristop k osebnostnemu in duhovnemu razvoju je zame res izredno izredno pomemben. Že sam okvir Integralnega dojemanja veliko doprinese k razumevanju samega sebe in tudi drugih.

Wilberjeva preglednica stanj zavesti recimo, mi pomaga ohranjati pregled nad dogajanjem v moji lastni notranji psihični dinamiki. In to mi prinaša mir in jasnost.

No, grafika oz mandala (v Vedski in tudi Budistični književnosti mandala predstavlja vesolje ali aspekt manifestacije) na levi pa predstavlja Integralno Zavedanje paradigme, ki jo poznamo iz sistema NVC-ja oz nenasilne komunikacije.

Inspiracija je prišla sicer iz notranjosti, zunanji vpliv pa je prišel od Roberta Gonzalesa in t.i. dance floora.

Poglejmo kaj mandala zgoraj prikazuje:

  • Rdeča pika v sredini.
    To je Kavzalni jaz, Izvor vsega, ki je identičen z Dušo, pravim Jazom. Jaz Sem.
    Nivo Zavesti Duše, povsem transpersonalen, nadoseben, neoseben, nemanifestiran.
    Kavzalni nivo po Wilberju.
  • Prvi krog – preliva se bela in viola barva.
    Bela barva predstavlja čisto zavest, Zavedanje stvari takih, kot so. Popolni potencial, vseprisotnost. Ta Zavest je nam vsem skupna.
    Viola barva predstavlja manifestirane lastnosti Čiste zavesti, katerim v NVC paradigmi pravimo potrebe; jaz jih rad poimenujem potenciali ali kvalitete Duše.
    Iz Integralnega oz celostnega vidika te potrebe NISO deficiti ampak sijejo v polni luči Čiste zavesti in so povsem neodvisne od misli, občutkov in telesa in strategij.
    In to so lahko Moč, Volja, Modrost in tudi Ljubezen, Svoboda, Ranljivost itd…
    Še vedno nivo Duše, transpersonalen a na tem nivoju že oseben, manifestiran. Subtilni nivo, torej.
  • Drugi krog – preliva se bela in modra barva.
    Bela barva še vedno predstavlja Zavedanje, modra barva je Nameravanje oblečeno v mental, abstraktni mental. Kapacitete tega dela naše celovitosti uporabljamo pri razumevanju mandale prav sedaj. Modra barva tudi ponazarja mentalne konstrukte, katere uporabljamo pri formiranju novih strategij – vselej v skladu z našo Voljo iz Namenom.
    Nivo intuicije in abstraktnega mentala.
    Zgornji del Centuarja oz Avtentičnega nivoja.
  • Tretji krog – preliva se rumena in oranžna barva.
    Rumeno-oranžna barva ponazarja naša čustvena stanja. Bela barva Čiste zavesti se je na tem nivoju transformirala v rumeno. Čustva seveda vselej izvirajo iz globine naše psihe, so vedno zgolj posledica življenja in zavedanja (ali ne-zavedanja in ne-življenja) notranjih kvalitet in potencialov (potreb), in nimajo z okolico in drugimi nobene vzročno posledične povezave.
    Nivo konkretnega mentala in astrala. Avtentični in Mentalni nivo.
  • Četrti krog – izmenični rdeči in modri trikotniki.
    Ta krog ponazarja mentalno-čustvene konstrukte, katerim v NVC žargonu pravimo Šakali. To so razdiralni načini dojemanja sebe, trikotniki obrnjeni proti centru mandale – Šakali z ušesi nazaj ter trikotniki obrnjeni proti okolju in drugim – Šakali z ušesi naprej.
    Nivo konkretnega mantala. Čisti Mentalni nivo, ni stika, ni Avtentičnosti, intelektualiziranje in ostale kapacitete uma.
  • Peti krog – bele barve.
    Ta krog predstavlja okolje, svet in druge. Ta navidezna zunanja realnost je povsem identična z najglobljo Realnostjo v globinah zavesti – Kavzalni nivo.
  • Zelene razvejane linije.
    To so naše aktivnosti oz t.i. strategije, s katerimi se lahko omejujemo in vežemo na pojavni svet upajoč, da nam bodo vendarle nekoč zadovoljile notranje potrebe. Vse strategije izvirajo v Čisti zavesti, usmerja pa jih Namera. Na mandali jih je prikazanih pet, ker materialna dejanja sestavlja pet elementov: voda, zrak, ogenj, zemlja in eter.
  • Šesti krog – vijolični krog.
    Ta krog ponazarja našo Namero, ki obsega vse, kar je v naših življenjih. Opazili boste, da je vse znotraj tega obroča, te temeljne Namere. To ponazarja našo neodvisnost in popolno svobodo izbire – v naših življenjih imamo točno to (od potreb, namere, čustev, misli, strategij), kar smo aktivno vanje postavili sami ali pasivno pustili, da to store drugi in okolica in/ali posledice prejšnjih dejanj.

 

🙂

 

 

Skoki čez plot?

Pri temeljitemu razvoju psihološko-transpersonalne (duhovne) identitete oz po domače pri osebnemu in duhovnemu napredku velja eno zanimivo dejstvo, katerega bom v tem Blogu opredelil iz več zornih kotov.

Dejstvo, o katerem bo tekla beseda je: there is no jumping oz skakanje (prek nivojev razvoja zavesti) ne deluje.

There is no jumping. Skakanje (čez plot nivojev zavesti) ne deluje zares. To v praksi pomeni, da prav zares ni mogoče biti prav zares transpersonalno oz duhovno trajno realiziran brez predhodne osvojene avtentičnosti in samo-aktualiziranosti

Bolj enostavno povedano, prav zares in trajno je možno biti zavesten duhovnih nivojev zavesti in s tem tudi razmišljati, čustvovati, komunicirati in tudi delovati v skladu s njimi, šele po soočanju in čiščenju t.i. sence.

In tle se velikokrat duhovni aspiranti kar precej širokega kroga ujamemo v past. Negativnosti v obiliki potlačenih travm, čustvenih stanj (jeza, žalost, sram, tesnoba, sovraštvo, bes itd…), nekonstruktivnih mentalnih vzorcev (sem slaba, manjvredna, ne zaslužim si dobrega, moram trpeti, nimam izbire itd…), ki se manifestirajo v obliki težav v življenju in morda celo fizičnih bolezni – vse to je vendar negativno, temno in prav nič duhovno! Torej, dajmo se vsemu temu lepo izogniti biti duhovni, ljubeči, svetli in sveti.
Namesto soočanja s problemi v življenju, dajmo raje prepustiti odgovornost za življenje zvezdam in planetom oz astrologiji in namesto čiščenja potlačenih čustev, dajmo raje redno buljiti v angelske karte.

No way. Napaka, vsaj na podlagi mojh dooooolgooooletnih izkušnjah, tako pri delu na sebi in v seansah psihoterapije. Tako enostavno ne gre; razen seveda, če sem zadovoljen s t.i. New age realnostjo. New Age je namreč zelo znan po temu, da se na vse kriplje izogiba vsem negativnostim, seveda v imenu duhovnega napredka. Vse OK. 🙂

There is no jumping. Skakanje niti ne deluje, no. 🙂

Če pogledamo obravnavano tematiko skozi prizmo integralne paradigme, dejansko poteka razvoj zavesti prek določenih stanj in nivojev, ki kot kaže, veljajo prav za vsakogar. In pred duhovnimi nivoji (Subtilni, Kavzalni in Nedualni, po integralni paradigmi) obstaja zelo specifičen in pomemben nivo: Avtentični nivo oz Centuar.

Za ta nivo je značilno, da je zanj potrebno najprej ozavestiti in preseči senco, travme, težave v življenju, zunaj pobrane strukture, dogmatične vpetosti v razne sisteme (religiozne, izobraževalne, socialne, politične itd…). Pot osvobajanja in duhovne samorealizacije se prične in je pogojena z delom na preseganju svojih notranjih negativnosti, ne pa z meditacijo.

In iz tega vidika je izogibanje temni plati moje/naše psihe v bistvu zelo uspešno izogibanje resničnemu in trajnemu duhovnemu napredku. Odrekanje željam, zanikanje svojih lastnih avtentičnih potreb, odrivanje stran materialnih užitkov ter s tem dajanje sebe in svojih talentov na stran tako niti ne vodi v duhovni napredek, po mojih izkušnjah. Tak pristop prej vodi v neprizemljenost, nevrotiko ter bežanje od realnosti tukaj in sedaj.

Kaj je živo v vas samih, v vašem srcu, ob tem ko berete te besede?

<pavza>

 

Na tem mestu bi izpostavil še eno pomembno stvar:
meditacije in ostale metode duhovnega razvoja niti ne pomagajo pri čiščenju sence (oz reševanju problemov v življenju, preseganju čustvenih negativnosti itd…). Ne. Meditacija in ostale metode duhovnega razvoja pač nudijo to, duhovni razvoj.

Zato je zame investicija časa in energije samo v meditacijo kar precej zgrešena strategija. Meditacija ne more trajno rešiti mojih finančnih težav, težav pri izražanju potreb ali v spolnosti. Meditacija ne more trajno odstraniti strahu in ostalih občutkov ob avtoritetah, ker ni prava metoda za to.

Za čiščenje sence in reševanje problemov in s tem za pripravo terena (živčnega sistema, žlez z notranjim izločanjem itd…) za resnične transpersonalne oz duhovne izkušnje, je zelo dobra in učinkovita strategija natančna in strukturirana pomoč, recimo psihoterapija. Seveda, psihoterapija naj bo vsaj humanistična ali transpersonalna; psihiatrično tabletkanje in mentalne akrobacije psihoanalize vendarle morda ni dovolj.

Torej, če povzamem na kratko:
zame je izogibanje negativnostim v sebi več ali manj zgrešena strategija. To tako ali tako ne vodi nikamor,(vsaj v mojem primeru ni, no). Sploh pa to ne vodi v duhovni napredek, ki se lahko prav zares razcveti šele po doseženi samo-aktualizaciji in avtentičnosti. Biti zares duhoven brez prej osvojene avtentičnosti (oz brez presežene sence) je (zame) kar precej močna iluzija.

Je pa vse napisano zgoraj seveda zgolj moja subjektiovna realnost in kot taka verjetno velja zgolj zame. Vsakdo ima svobodno voljo prav je tako.
🙂