Review: A Guide to Integral Psychotherapy

Knjiga,  ki je meni kar precej doprinesla k jasnosti in razumevanju Wilberjeve mape v kontekstu humanistične ter transpersonalne psihoterapije, je A Guide to Integral Psychotherapy: Complexity, Integration, and Spirituality in Practice

Forman se sicer malce oddalji od klasične Wilberjeve mape in Subtilni, Kavzalni ter Nedulani nivo kar združi v eno polje obravnave v psihoterapiji, vseeno pa je sama vsebina zelo berljiva in všečna (meni).

Skozi celotno besedilo lahko jasno vidim razvoj psihološko-transpersonalne identitete posameznika, ki je voljan delati na sebi na integralni način. Pot se ne konča zgolj pri razumevanju svoje psihodinamike (kar nudi psihoanaliza, po mojem mnenju), niti se ne zaključi pri samo-aktualizaciji in avtentičnosti (k čemur strmijo terapije iz humanističnega kampa, torej recimo geštalt, psihodrama, bodywork, tudi naša TCT® itd… ).

Pot se ne konča niti na Subtilnem nivoju, ki ga jaz rad poimenujem tisti pravi transpersonalni oz duhovni nivo. Tle se zame duhovnost šele začne. Prej je vse več ali manj usmerjeno navzven (v osvobajanje od jarma socialnih/religioznih/izobraževalnih/političnih sistemov) in v čiščenje t.i. sence.

Včasih slišim besede v stilu: “Eh, kako ti lahko pomaga psihoterapija v duhovnosti?! To je nemogoče in brez smisla.”
Ob tem zaznavam malce frustracije, ker mi je res pomembna jasnost, učinkovitost in seveda napredek (nas vseh). In iz tega hrepenenja se porajajo misli, ki jih lahko zapišem tudi tako:

morda ne more pomagati duhovno prebujenemu človeku denimo psihoanaliza in ostale terapije, ki temelijo na analitičnemu pristopu (transakcijska itd…), vsekakor pa obstajajo metode, ki zlahka doprinesejo k napredku celo posamezniku, ki je že na Subtilnem nivoju. Tukaj imam v mislih delo direktno iz Subtilnega ali Kavzalnega nivoja, Linking, sliding, invokacija, evokacija, dialoško delo (s stoli)  itd… itd… Tudi te elemente zajema recimo naša TCT®.

No, kakor koli že, niti zavest o sebi kot povsem duhovnemu bitju (zame, recimo) še vedno ni zaključek razvoja priho-transpersonalne identitete. Tu je še t.i. Kavzalni nivo, Izvor vsega, Absolut sam. Vsi aspekti transpersoalnega na Subtilnemu nivoju nekje izvirajo; in to je Kavzalni Jaz. I am. The Self. Adonai. Sadashiva.

Večinoma se posamezniki vstavijo na tem mestu, po mojih opažanjih. Predvsem Vedske poti se končajo tle. Neosebni aspekt Absoluta. No, Wilber in tudi Forman v knjigi, ki jo predstavljam v Blogu tokrat, pa pokažeta pot še naprej, in sicer na Nedualno.

Zanimivo mi je, da Forman poda primere iz kašmirskega Šivaizma, ki po mojem mnenju še vedno ni tisto čisto nedualno, kot ga predstavlja prijazni Buddha.
Torej, zame je Nedualno tisto, kar opisuje recimo Heart sutra ali besedila na temo anatte in sunyate.

Kakor koli že, zame je ta knjiga zaklad in lep uvod v integracijsko delo v psihoterapiji.

Naročite je lahko s klikom na slikico zgoraj.

🙂

Nedualno

Minule tri dni in pol sem preživel v družbi Dr John Rowan-a, mojega bivšega profesorja iz Rushmorja, mentorja in samorealiziranega posameznika. Rad mu rečem tudi “the living Buddha”. 🙂

Na Akademiji TCT®, naši triletni šoli za transpersonalne svetovalce oz terapevte (podrobnosti tukaj >> odpre se nova stran), je Dr Rowan predaval tokrat že četrto leto. V teh štirih letih se je vsako druženje z njim zame končalo z velikim korakom naprej v smeri transpersonalnega napredka.

Dr Rowan sicer vedno poudarja pomembnost doseganja avtentičnosti (ozaveščanje, soočanje in preseganje sence), ampak njegovo stanje zavesti pa je (vsaj jaz ga tako doživljam) venomer Nedualno. Sicer pa včasih tudi sam pove, da biva na tem nivoju.

Že prejšnje leto je bila zame njegova prisotnost močna opora in pomoč v smeri koraka naprej iz Kavzalnega nivoja na Nedualno. Tokrat pa se je zgodil še korak naprej. Nedualno (torej ne vedsko, ampak budistično nedualno: anatta in sunyata) je naravno stanje, niti možno ni bivati kje drugje ali kako drugače. Moja strategija je bila, da sem se trudil priti v to stanje. Pač ostanki prejšnjih tendenc al kaj. LOL
Sedaj pa je jasno:
dve ribici zdolgočaseno plavata v morju in ena reče: ej, meni je dosti tega. Greva na bolje, dajva poiskati tisto vodo, tisti ocean, baje je tam popolna svoboda.

LOL
Hahahaha hahahaha
You guys wanna HP?
LOL

Kr neki.

Moja naloga na predavanjih v petek (za zakjlučeno skupino), soboto in nedeljo (za celotno šolo)  je bilo prevajanje. In moram priznati, da je prevajanje ob zavedanju Nedualnosti kar precej smešna zadeva. Na trenutke nisem sploh vedel v katerem jeziku govorim (torej ali prevajam iz angleškega jezika v Slovenščino ali obratno), kaj govorim in komu govorim. Verjetno je bilo to očitno vsem. Oh well…
🙂

Bilo mi je tudi zanimivo zaznavati reakcije slušateljev/ic ob demonstraciji vodenja seanse psihoterapije iz Kavzalenga nivoja. Ma LOL.
Dejansko je tak način dela res zelo napreden in zahteven, ne samo za terapevta, ampak tudi za stranko (in gledalce, očtino).

No, kakor koli že, moje srce skače od veselja, ko pomislim na trenutke stika z njim, na globoke uvide, ki se v njegovi prisotnosti zlahka dogajajo in tudi ob pričevanju njegove resnično sočutne in nenasilne narave.

Meni je (kot ste nedvomno razumeli iz prejšnjih Blogov) sam avtentični nivo kr neki, po domače povedano (morda je čas za novo serijo seans terapije LOL), v družbi Dr Rowana pa postane povsem jasno, da je prav ta nivo, torej prav avtentičnosti in humanistični duh nenasilnosti in spoštovanja sočloveka tisto, kar je (njemu in morda tudi nasplošno?) najpomemnejše.

No, v glavnem, najprej samo akademsko mentorstvo in potem postopoma tudi posredno ali direktno mentorstvo pod okriljem Dr Rowana je meni do sedaj res ogromno doprineslo.
Jasnost, zavedanje, transpersonalno, ljubezen, sočutje, stik, modrost in živost – vse to je ob njegovi prisotnosti v zadnjih petih-šestih letih zaživelo v meni in mojemu življenju v zelo zelo intenzivni in svetli luči.
In seveda, tudi naša šola in sama metodologija TCT® brez njegove pomoči ne bi bila to, kar je.

Hvala vam, dragi Dr Rowan.
I love you.
<tears in my eyes>