Stik s seboj in drugimi

Prihajajoči vikend pričnemo s Šolo avtentične oz nenasilne komunikacije z Osnovnim seminarjem (povezava do opisa vsebine seminarja >>). Res se veselim prvega seminarja! 🙂
Trenutno vidim, da predvsem zato, ker mi je res pomembno dajanje in prejemanje in tudi napredek.

Nekdo je nekoč dejal: če želiš nekaj res spoznati v podrobnosti, potem to poučuj.

No, in iz mojega trenutnega stanja zavesti je bistvo povezovalne komunikacije prav stik s seboj in drugimi na nivoju zavedanja, ne zgolj telesa ali uma. In res se veselim poglabljanja stika s seboj in skupino na seminarju. Opažam namreč, da je tudi zame glede stika s seboj in drugimi še ogromno prostora za napredek. Ob tem zaznavam malo razočaranja in istočasno vznemirjenje in optimizem. Yes! 🙂

No, spodaj bi rad z vami podelil par stavkov iz našega priročnika osnov avtentične komunikacije (hvala Katja Hrabar za tvoj doprinos!)

Here we go:

Po čemu lahko prepoznamo, da morda NISMO v stiku s Seboj in Drugimi (z Življenjem in svojimi občutki in potrebami ter občutki in potrebami drugih):

  • pozornost je zbrana v procesih razmišljanja, v glavi torej (Stavke pričenjamo z »Jaz mislim…«, »Ocenjujem…«, »Predvidevam…«, »Sklepam« itd…),
  • smo morda (navidezno) varni in na distanci do drugih, nič se nas ne dotakne prav zares,
  • pozornost je razpršena in skače med preteklimi izkušnjami in projekcijami za prihodnost,
  • zbranost na tukaj in sedaj je skoraj nična,
  • občutimo lahko hladnost, nenavezanost in ne-vpletenost v dogajanje pred seboj,
  • um in njegov kralj intelekt imata glavno besedo (s pomočjo podanikov, kot so: ocenjevanje, prepričevanje, argumentiranje v igri kdo ima prav, sodbe, vrednotenje itd…)
  • naše misli lahko so hitre, hladne in tudi brez tehtne osnove (brez realno doživetih občutkov, ki bi dali težo tem mislim),
  • zanašamo se lahko na različne analitične metode in pristope, ki klasificirajo in morda predalčkajo Življenje,
  • ob soočanju z res pristno osebo in njenim pristnim izražanjem občutimo zmedo, zmanjka nam besed, ostanemo razoroženi (Mentalni ego ne more prav zares prenesti pristnost Avtentičnega jaza) in potrebujemo čas, da povemo nekaj res tehtnega.

 

Kako lahko vemo, da morda SMO V STIKU s Seboj in Drugimi:

  • smo morda odprti, sprejemljivi, dojemljivi in dovzetni za občutke (ne zgolj misli) drugih,
  • počutimo se morda centrirani, stabilni in prizemljeni,
  • zaznavamo lahko tisto resnično varnost, ki lahko prihaja le od znotraj (iz Zavesti, Duše, iz Subtilnega jaza v srcu),
  • občutimo lahko sočutje do drugih bitij (drugi se nam NE smilijo; slednje je drama, prvo je lastnost Zavesti, Duše),
  • imamo lahko jasen in empatičen pregled nad dogajanjem v sebi in pred seboj,
  • soočimo se lahko s vsako mislijo v glavi, z vsakim spominom, z vsako še tako hudo travmo – ne zanikamo ničesar v sebi,
  • ne uporabljamo kapacitet uma temveč se zavedamo globlje realnosti (srčnosti, povezanosti z vsem in vsemi),
  • smo počasni, tehtno se izražamo in poudarek ni na mislih temveč v srcu,
  • z lahkoto se morda zavedamo, občutimo in izražamo svoje občutke in potrebe,
  • z lahkoto morda dajemo in prejemamo, pomagamo in prejemamo pomoč,
  • smo lahko tudi zavestno Eno z vsem in vsemi, zaznavamo mir, ne glede na dogajanje,
  • to stanje lahko poglabljamo v nedogled, ker je sam Izvor tega stanja absoluten.

To so seveda vse izrazito subjektivne zaznave.

Hvala vam za branje mojega Bloga.
🙂

 

 

🙂