Ko ni stika…

Če pogledam svoje vsakdanje življenje, lahko jasno zaznavam pokazatelje napredka na osebnem nivoju. In za to sem res hvaležen. Vidim pa tudi, da bi lahko notranji mir, izpolnjenost in dobra volja bila prisotna v mojem srcu še bolj pogosto.

So obdobja, ko je vse v redu in ko notranje sonce sije zelo močno, ne glede na zunanje dejavnike in vplive. Ta obdobja so kar pogosta in trajajo in so mi izredno dragocena 🙂

Pridejo pa seveda tudi situacije in trenutki, ko notranjega miru enostavno ni v ospredju zavesti.

In vselej, prav vedno, je vzrok (iz mojega vidika) v meni in je samo eden: takrat nimam Stika.

Stika s Seboj, svojim notranjim bogastvom, svojimi čustvi in hrepenenji oz potenciali v Srcu ALI Stika z drugimi na nivoju Zavesti in Srca.

In za prekinitev Stika na tem nivoju praviloma botruje um s svojimi bataljoni ofenzivnih in defenzivnih vojsčakov pod vodstvom generala Intelekta ter admiralke Ana Lize.

Signali oz pokazatelji, po katerih večinoma kaj kmalu prepoznam oz zaznam prekinitev Stika, se kažejo na različne načine.

Vsekakor k prekinitvi Stika s Seboj ali Drugimi največkrat pripomore to, da stvari jemljem osebno. Nekdo nekaj reče, izrazi svoje mnenje, pokaže pač svojo realnost in jaz to vzamem kot projekcijo name, vrednotenje ali poskus spreminjanja. Hja no.

Medtem, ko se jaz izgubljam v močvirju umskih akrobacij, drugi zgolj izražajo svojo subjektivno realnost, to je vse. In ta realnost je povsem v redu. Trenutno, kljub projekcijam lastnega uma, ne najdem posameznika na mojem planetu, ki bi imel kar koli proti meni.

V bistvu sam definiram lastno zaznavo in kadar je ta definicija obarvana pretirano osebno, adijo zavedanje na nivoju Srca.

Nadalje, kar precej neuporabna (zame) je tudi analiza, diagnosticiranje, dajanje takih in drugačnih nalepk in oznak na druge. Pod to seveda sodi tudi še tako nedolžno in dobronamerno spreminjanje in “popravljanje” drugih.

Kadar koli se ujamem, da analiziram oz intelektualiziram (aha, Lari je sedaj v nekem svojem filmu; hja, saj to kar pravi xy je zgolj njegova/njena projekcija), diagnosticiram (yep, ta model ima pa res hudo karmo) in skušam dopovedati drugim nekaj o Sebi tako, da jih skušam spremeniti oz “popraviti” (ej, dej, pojdi že na terapijo) – vse to je samo jasen znak, da sem trenutno na nivoju uma in ne Srca.

In um, kljub (zame) zelo pomembni vlogi pri mojem osebnem in duhovnem zorenju, je v tem kontekstu zgolj distrakcija, motnja oz ovira IN istočasno pot v globine Zavesti, v Stik v Srcu.

Ko na mojem planetu Integral.life torej NI stika, se v moji notranji psihični dinamiki rodi nemir, frustracija in včasih tudi jeza.

Vzroki za ta čustvena stanja niso v umu, drugih ali v okolici, temveč v neizpolnjenih oz neizraženih notranjih potencialih v Srcu (mir, svoboda, resnica, stik – ti so mi najpomembnejši).

In kadar Stik je ozaveščen in aktualiziran, no, takrat mi je celi svet zelo blizu, drugi so/ste mi vsi zelo dragi in vreme na oblaku številka devet je ekstremno sončno.

🙂

Stik s seboj in drugimi

Prihajajoči vikend pričnemo s Šolo avtentične oz nenasilne komunikacije z Osnovnim seminarjem (povezava do opisa vsebine seminarja >>). Res se veselim prvega seminarja! 🙂
Trenutno vidim, da predvsem zato, ker mi je res pomembno dajanje in prejemanje in tudi napredek.

Nekdo je nekoč dejal: če želiš nekaj res spoznati v podrobnosti, potem to poučuj.

No, in iz mojega trenutnega stanja zavesti je bistvo povezovalne komunikacije prav stik s seboj in drugimi na nivoju zavedanja, ne zgolj telesa ali uma. In res se veselim poglabljanja stika s seboj in skupino na seminarju. Opažam namreč, da je tudi zame glede stika s seboj in drugimi še ogromno prostora za napredek. Ob tem zaznavam malo razočaranja in istočasno vznemirjenje in optimizem. Yes! 🙂

No, spodaj bi rad z vami podelil par stavkov iz našega priročnika osnov avtentične komunikacije (hvala Katja Hrabar za tvoj doprinos!)

Here we go:

Po čemu lahko prepoznamo, da morda NISMO v stiku s Seboj in Drugimi (z Življenjem in svojimi občutki in potrebami ter občutki in potrebami drugih):

  • pozornost je zbrana v procesih razmišljanja, v glavi torej (Stavke pričenjamo z »Jaz mislim…«, »Ocenjujem…«, »Predvidevam…«, »Sklepam« itd…),
  • smo morda (navidezno) varni in na distanci do drugih, nič se nas ne dotakne prav zares,
  • pozornost je razpršena in skače med preteklimi izkušnjami in projekcijami za prihodnost,
  • zbranost na tukaj in sedaj je skoraj nična,
  • občutimo lahko hladnost, nenavezanost in ne-vpletenost v dogajanje pred seboj,
  • um in njegov kralj intelekt imata glavno besedo (s pomočjo podanikov, kot so: ocenjevanje, prepričevanje, argumentiranje v igri kdo ima prav, sodbe, vrednotenje itd…)
  • naše misli lahko so hitre, hladne in tudi brez tehtne osnove (brez realno doživetih občutkov, ki bi dali težo tem mislim),
  • zanašamo se lahko na različne analitične metode in pristope, ki klasificirajo in morda predalčkajo Življenje,
  • ob soočanju z res pristno osebo in njenim pristnim izražanjem občutimo zmedo, zmanjka nam besed, ostanemo razoroženi (Mentalni ego ne more prav zares prenesti pristnost Avtentičnega jaza) in potrebujemo čas, da povemo nekaj res tehtnega.

 

Kako lahko vemo, da morda SMO V STIKU s Seboj in Drugimi:

  • smo morda odprti, sprejemljivi, dojemljivi in dovzetni za občutke (ne zgolj misli) drugih,
  • počutimo se morda centrirani, stabilni in prizemljeni,
  • zaznavamo lahko tisto resnično varnost, ki lahko prihaja le od znotraj (iz Zavesti, Duše, iz Subtilnega jaza v srcu),
  • občutimo lahko sočutje do drugih bitij (drugi se nam NE smilijo; slednje je drama, prvo je lastnost Zavesti, Duše),
  • imamo lahko jasen in empatičen pregled nad dogajanjem v sebi in pred seboj,
  • soočimo se lahko s vsako mislijo v glavi, z vsakim spominom, z vsako še tako hudo travmo – ne zanikamo ničesar v sebi,
  • ne uporabljamo kapacitet uma temveč se zavedamo globlje realnosti (srčnosti, povezanosti z vsem in vsemi),
  • smo počasni, tehtno se izražamo in poudarek ni na mislih temveč v srcu,
  • z lahkoto se morda zavedamo, občutimo in izražamo svoje občutke in potrebe,
  • z lahkoto morda dajemo in prejemamo, pomagamo in prejemamo pomoč,
  • smo lahko tudi zavestno Eno z vsem in vsemi, zaznavamo mir, ne glede na dogajanje,
  • to stanje lahko poglabljamo v nedogled, ker je sam Izvor tega stanja absoluten.

To so seveda vse izrazito subjektivne zaznave.

Hvala vam za branje mojega Bloga.
🙂

 

 

🙂

Stik

“…The smile on your face
Lets me know that you need me.
There’s a truth in your eyes
Saying you’ll never leave me.
The touch of your hand says you’ll catch me wherever I fall.
You say it best when you say nothing at all.

Try as they may, they can never define
What’s been said between your heart and mine…”
When You Say Nothing At All by Ronan Keating