Zaščita otrok

Pomembna tema, vsekakor.
Kot psihoterapevt se v seansah že leta in leta srečujem s posledicami mentalne, čustvene in na žalost tudi fizične in spolne zlorabe.

Upam, da bo tekst spodaj vsaj malce doprinesel k dvigu ozaveščenosti staršev.

Vir: iskreni.net >> (odpre se nova stran)

 

Zakaj od otroka ne zahtevam, da poljubi babico?

Majhni otroci so ljubki in vsi bi jih radi objemali in poljubljali. Staršem običajno dovolijo, zelo hitro pa protestirajo pri starih starših in drugih znancih. Kaj narediti?
Ko pa je tako ljubek …

Ste bili tudi vi priče prepričevanju otroka, naj vendar poljubi babico ali prijazno teto? Kako ste se ob tem počutili? Ste bili hudi na otroka, ker noče izkazati naklonjenosti? Ali bi najraje zabrusili odrasli gospe, naj ne sili v otroka?

Morda bi otroci morali nositi opozorilne table: “Čeprav zgledam ljubek, prosim, da se me ne dotikate.”

Zakaj mislimo, da se imamo pravico dotikati otrok? Mlajši kot je, bolj si jemljemo pravico, da se ga brez dovoljenja dotikamo, ga jemljemo v naročje, mu kuštramo lase ali ga poljubimo. In mlajši kot je, manj je sposoben reči “ne”, pokazati nestrinjanje ali nas poriniti stran.
Otrokova pravica

Otroku ni treba poljubiti ali objeti nekoga, če tega noče. In prav je, da spoštujemo te njegove občutke. Njegovo telo je njegovo, ne moje. Ne pripada staršem, starim staršem, vzgojiteljici ali učitelju. Čeprav mora drugim pokazati spoštovanje, mu ni treba pokazati fizične naklonjenosti samo zato, da bi jim ustregel. In prej kot se nauči, da je on lastnik svojega telesa in odgovoren zanj, bolje je zanj.

Nevarnosti ugajanja

Ko otroke silimo k izražanju naklonjenosti, da ne bi ranili čustev sorodnika ali prijatelja, jih učimo, da njihova telesa dejansko ne pripadajo njim, ker morajo potlačiti svoje lastne občutke o tem, kaj se jim zdi prav. To pa je zelo škodljivo “znanje”, ki lahko v skrajnostih vodi vse do spolnih zlorab, odločitev najstnic za spolnost z namenom, “da jih bo imel fant rad”, ali medvrstniškega nasilja.

Če otroka silimo (pa čeprav z nežnim prigovarjanjem), da se dotika ljudi, ko tega ne želi, ga s tem naredimo ranljivega za spolne zlorabe, ki so najpogostejše s strani tistih, ki jih otrok pozna.

Bi vam bilo všeč, da vaša hči seksa s fantom samo zato, da mu bo ustregla? Morda boste rekli: to je čisto nekaj drugega kot poljubiti babico.  Pa vendar strokovnjaki opozarjajo, da to ni res. Če otroka silimo, da mora objeti ali poljubiti nekoga, kogar ne želi, ga učimo, da mora dati na razpolago svoje telo, če želi ustreči nekomu drugemu. Tako se otrok ne nauči smo tega, da so občutki drugih pomembnejši od njegovih, ampak da mora žrtvovati svoje telo, da zadovolji želje drugega.

 

Zaščitimo otroka

Otroke moramo učiti, da njihova telesa pripadajo njim. Morajo vedeti, da imajo pravico do osebnega prostora in osebnih mej. To ni nekaj, kar jih bomo učili, ko bodo že najstniki, kajti takrat bo že prepozno.

Tako kot meni kot odrasli osebi ni prijetno, če me objame nekdo, ko tega ne želim, tudi otroku ni prijetno, če mora kazati telesno naklonjenost, ko tega ne čuti. In če se otrok ne želi nekoga dotakniti, bom to spoštovala. In če se z njim pogovorim o tem, bo vedel, da ima pravico do svojih občutkov in da si jaz kot mama ne bom lastila kontrole nad njimi.

Če otroka silimo, da mora objeti ali poljubiti nekoga, kogar ne želi, ga učimo, da mora dati na razpolago svoje telo, če želi ustreči nekomu drugemu.

Pomembno je, da otroci vedo, da so interakcije med ljudmi pomembne. Pa vendar morajo vedeti tudi, da imajo sami možnost odločanja o tem, kakšna bo njihova interakcija z drugimi, da se bodo vsi počutili udobno. Če je to pomembno za nas odrasle, zakaj ne bi bilo tudi za otroke?

Vir: iskreni.net >> (odpre se nova stran)

 

 

Respectful Parents, Respectful Kids

Sodelovanje, sočutje, spoštovanje in iskanje skupnih rešitev z otročkom ali najstnikom pri vsakodnevnih situacijah. Daleč onstran prisile, manipulacij in groženj s kaznijo.

Knjiga Respectful Parents, Respectful Kids je napisana berljivo in pragmatično.

Zame osebno res dragocen dodatek mojemu osebnemu razvoju in evoluciji pristopa k vzgoji (kliknite na sliko za podrobnosti in naročila na amazonu; odpre se nova stran).

Največje bogastvo

Koliko je vredno življenje moje Larike?
Kakšno zavedanje o sebi, drugih in o svetu si želim, da moja deklica nese s seboj v življenje?
Na podlagi česa bi jaz rad, da se moja hčerkica odloča?

Taka in podobna vprašanja mi velikokrat pomagajo pri de-identifikaciji od mojih lastnih prepričanj in projekcij o tem, kaj je dobro za moj zakladek in da sestopim s prestola samo-pomembnosti in sprejmem dejstvo, da je njena realnost povsem enakovredna moji.
Njena čustva, njene potrebe in njeno izražanje je povsem enakovredno moji realnosti.

Spominjam se zame prav travmatične situacije iz vrtca v Sežani približno leto dni nazaj. Larika je najprej Mojci (mamici) in potem tudi meni pričela izražati nejevoljo, žalost in skrb glede igranja v vrtcu. Izkazalo se je, da uporablja ena izmed starejših vzgojiteljic vsak dan ob prihodu v vrtec komunikacijo pogojevanja tako, da ji reče: “Če ne boš lepo pozdravila, se ne boš smela igrati!”.

Ko sem izvedel za to situacijo, se mi je v glavi najprej zavrtelo, nato sem malce pogledal okoli sebe, da se prepričam, ali morda ne živimo v srednjem veku tam nekje v Afganistanu oz če smo morda v viktorijanski Avstriji, kjer je bilo vse poštrikano in zapeto od vratu do tal.
No, izkazalo se je, da živimo v tretjem tisočletju, v centru Europe v mali državici, ki očitno podpira trde in zaostale (retarded, po angleško) pristope k vzgoji otrok. Skozi um so mi švigale misli: “Pa kaj ta vzgojiteljica sploh ve, kaj počne otroku s tem pogojevanjem?! Ji ne nese pamet dlje od razdalje, na kateri ima antidepresive?!” ipd… Šakali (oz kritične misli navzven) so bili tiste trenutke res glasni.

Ko sem se malce umiril in si namenil dokajšen del samo-empatije, sem uvidel, da imam ob tem, ko slišim informacije o tej situaciji, mešane občutke.
Tu je bila seveda jeza, bes celo, žalost in tudi občutki nemoči. Prav zagotovo so se mi ti občutki pojavili zato, ker mi je res pomembno spoštovanje, svoboda ter suverenost, tako moja kot tudi suverenost moje deklice.

Istočasno pa sem imel v srcu občutke radosti, veselja in tudi ponosa. Očitno mi je namreč postalo, da z Mojco ubirava res učinkovito vzgojno pot, če se Larika čuti dovolj varna in sprejeta, da se je nama obema izrazila o situaciji v vrtcu.

V glavnem, na govorilni uri v vrtcu sem seveda umirjeno in povsem nenasilno izpostavil dejstvo, da Larika živi in raste doma v okolju, kjer ni ne duha ne sluha o pogojevanju, grožnjah s kaznijo itd… in da ji oba z Mojco nudiva veliko empatije, prostora ter podpore, da se sama odloča in izraža. Starejša vzgojiteljica, torej ta, ki je uporabljala komunikacijo pogojevanja v odnosu do Larike,  niti pod razno ni razumela tega (če  sklepam po njenih odgovorih in komentarjih).

Gospo vzgojiteljico sem vprašal, kaj bi ona raje, da jo Larika pozdravlja zaradi strahu pred kaznijo ali zato, ker jo spoštuje in ker se sama odloči za pozdravljanje. Tudi tu ni prišlo do razumevanja, sodeč po njenemu odzivu: zanjo je strokovni kurikulum oz njihov strokovni program pomembnejši od življenja v Lariki. Pozdravljati je pač treba in pika. Če ne, pa sledi kazen.
OK.

No, kaj bi rad izrazil v tem Blogu?

Dediščina, katero nudim moji Lariki je zavedanje, da je svobodno bitje, živo, edinstveno in v skladu s tem v odnosu z njo tudi delujem. Osebno niti v sanjah nočem, da Larika počne stvari v svojem življenju zaradi prisile, iz strahu pred kaznijo ali zato, ker so ji drugi rekli, da mora oz da ne sme.

Pomembno mi je, da stvari počne iz notranjega nagiba in ne zaradi strahu, prisile ali zaradi manipulacije. To v praksi pomeni, da mi je zelo pomembno, da Larika počne stvari zato, ker se njej zdijo smiselne in pomembne, na pa zato, ker se pokori meni ali komu drugemu.

Res si želim, da moja deklica nese v svet zavedanje o sebi kot o unikatnemu bitju, ki ima vselej izbiro. Izbiro glede miselnosti, čustvovanja ter tudi delovanja. Le zakaj bi želel, da se Larika nauči živeti po nekih rigidnih pravilih, ki ne podpirajo življenja v njenem malem srčku?

Zelo mi je pomembno, da se moj otrok odloča vedno na podlagi svoje lastne presoje, lastne izbire, ne pa na podlagi ustrahovanja ali prisile s strani odraslih oz avtoritet.

Rad bi, da Larika (ko bo starejša) zna prepoznati potrebe pri drugih ljudeh in da jih zna ločiti od njihovih občutkov. Odgovornost za občutke je na strani vsakega posameznika, in želim si, da se Larika nauči prevzemati odgovornost za svoje občutke, misli in dejanja. To pa je izvedljivo, po mojem mnenju le, če ji je na voljo veliko ljubezni, podpore ter empatije.

V ozadju teh mojih želja so vsekakor potrebe po svobodi, spoštovanju ter učinkovitosti ter tudi po ljubezni. Vedno mi sicer ne uspe, vsekakor pa večino časa delujem v odnosu do moje Larike v skladu s temi notranjimi potenciali.
Zavedam pa se, da se lahko ravno ob njej še veliko naučim.

🙂

 

Vzgoja in NVC

Danes je moja draga deklica Larika dopolnila pet let. Zlato moje bitje nežno in bistro.
Na tem svetu jo imam najraje.
🙂
Ob tem, ko pomislim nanjo, na moj odnos do nje in na najine skupne trenutke, me navdaja veselje, radost, veselje in tudi malce otožnosti.
Vsekakor zato, ker mi je v odnosu do nje res pomemben stik, ljubezen in spoštovanje. In v odnosu z Lariko te notranje potenciale živim spontano in radostno.

Vendar ni bilo vedno tako, še zdaleč ne. Še približno dve leti nazaj sem bil v njeni družbi zakrčen, nestrpen in oster. Kljub poznavanju osnov NVC-ja je bil moj odnos do Larike vse prej kot nenasilen.

Spominjam se večera, ko je moja notranja motivacija glede integracije NVC principov v vsakdanje življenje prejela malce zunanje spodbude.

Takole je bilo:
z Lariko sva se odpravljala spat; bil sem utrujen, naveličan njenih večnih vprašanj in komaj sem čakal, da se umiri in zaspi. Do nje sem bil oster in odrezav. Stik z lastnimi potrebami / notranjimi potenciali, empatično zaznavanje njenih potreb oz življenja v njej – vse to je tisti večer gladko šlo v rodne kraje. Kakšen NVC neki, halo.

Larika je bila že v posteljci in se ni in ni umirila. Naveličano sem dvignil glas in ji dejal naj se vendar umiri. Mala deklica je ob tem postala mirna in na tiho pričela hlipati.
“Ma kaj bi pa zdej rada”, mi je šinilo skozi um. Pogledal sem jo in ji z mirnim glasom dejal: “Povej, kaj se dogaja.”.

In bitje malo, takrat je imela morda tri leta in pol, me pogleda direktno v oči in mirno reče: “Ati, samo ti se tako pogovarjaš z mano.” Ob tem me je minila vsa nestrpnost, naveličanost in utrujenost. Zaznal sem, da sej je njena spontana direktnost in iskrenost dotaknila boleče točke v mojem srcu.
Vsedel sem se ob njeni posteljici in jo povabil v naročje, “Pridi k meni, sonček moj.”

Larika se je nato skobacala k meni in se mi vsedla v naročje tako, da sva se gledala iz oči v oči.
“Kako to misliš, Larika? Kako se samo jaz pogovarjam s tabo?”, sem jo vprašal.
“Tako jezno, glasno. Samo ti se tako pogovarjaš z mano, mamica se ne.”, je odgovorila. Ob tem so mi na oči že udarile solze.
In Lari nadaljuje: “Veš, jaz imam raje, da se mi lepo pove, kaj se želi od mene. Pa bom potem slišala in se odločila. Če pa si jezen, pa mi ni všeč.”

Bitje moje zlato. Še sedaj, ko pišem to, mi gre na jok. Deklica mala nežna bistra.

No, na tisti večer, v tistem objemu in s tem bitjem mojim zlatim sem v živo dojel oz na novo odkril globok pomen osnovnih NVC principov. Njen stik z njenimi potenciali in potrebami (spoštovanje, ljubezen, stik morda?) je doprinesel k temu, da sem v nekaj trenutkih sam poglobil relanost in prišel v stik s svojimi globljimi potenciali in se deidentificiral od jeze, naveličanosti in razdraženosti.

Z lahkoto sem ji reflektiral njene občutke in potrebe in nato izrazil tudi sebe. Povedal sem ji, da sem utrujen, naveličan in da si želim miru in tišine. Gledala me je v oči in mirno poslušala in samo pokimala. Imel sem globok občutek, da me je res razumela. Stik z njo je bil zame v tistih trenutkih res globok.
Larika se je po tem kmalu umirila in zaspala.

Jaz, izkušeni terapevt in predavatelj s kupčkom diplom in nazivov, pa sem se zavlekel v svojo posteljo in pričel izvajati (zame) temeljno tehniko poglabljanja relanosti s pomočjo ozaveščanja (situacija oz strategija > občutki <> potrebe).

Jasno mi je postalo, da moje delovanje v odnosu do Larike niti pod razno ne izraža moje notranje realnosti. Moje potrebe oz notranji potenciali niso bili v ospredju in tako niso bili živeti. Moje potrebe so bile neizpolnjene, moja hrepenenja nepotešena. Ljubezen, spoštovanje, mir, stik, jasnost, razumevanje. Ništa od toga. LOL
In zato sem bil seveda do Larike oster, osoren in hladen, kot da je ona vsega kriva. Občutki jeze, naveličanosti, razdraženosti in potem tudi razočaranja in krivde, so bili posledica mojih neizpolnjenih potreb, ne pa njenega vedenja. Hja no.

Danes je moj odnos do mojih lastnih potreb povsem drugačen. Zavedam se svojih potreb oz notranjih potencialov in jih tudi živim. Vzamem si ogromno časa zase, privoščim si velike količine samo-empatije in moje baterije so tako polne in se z lahkoto lahko posvetim tudi potrebam, občutkom in strategijam moje male zlate deklice Larike.

Z lahkoto zaznavam njeno živo pristnost in radostno življenje v njej, prepoznavam njene občutke in jih z lahkoto ločujem od njenih potreb. Ko je potrebno, ji namenjam veliko empatije.
Sebe izražam tako, da se res pokažem, razgalim in odkrijem svojo “ranljivost”. Imam postavljene jasne meje, in v odnosu do nje živim iskrenost, jasnost in potrpežljivost.

Larika mi rada prisluhne, ne trmari in ne tupi nekaj po svoje, z lahkoto se zmeniva vse, kar naju iz trenutka v trenutek tare. Trenutno je tako, kaj bo v prihodnosti ne vem.

Vem pa to, da je Larika živo bitje, ki ima svoje občutke, svoje probleme in svoje tendence in predvsem svoje potrebe. In vse to je povsem enakovredno moji realnosti, mojim občutkom in potrebam. Spoštovanje je res pomembno v najinem odnosu, obojestransko, kot kaže.

 

 

Ob spreminjanju odnosa do sebe in potem tudi do Larike mi je kar precej pomagala tudi knjiga Respectful Parents, Respectful Kids.
Zame res dragocen dodatek mojemu osebnemu razvoju in evoluciji pristopa k vzgoji (kliknite na sliko za podrobnosti in naročila na amazonu):

Hvala vam za vaš čas 🙂